Ljudje smo na svetovnem spletu vsakodnevno izpostavljeni ogromni količini informacij. Žal se med njimi najdejo tudi take, ki se zdijo povsem verjetne, a so neresnične in ustvarjene zgolj z namenom zavajanja oziroma manipuliranja s posamezniki in javnostjo. Dezinformacije za večji doseg nemalokrat izrabijo ime kakšne znane osebnosti in ravno to se je pred nedavnim zgodilo znani slovenski pevki ter voditeljici.

Morda ste letos v času svetovnega prvenstva v nogometu zasledili novico, da ste v Nemčiji lahko kaznovani, če nosite ponarejene drese. Prav tako ste na družbenih omrežjih morda videli posnetek, ki naj bi prikazoval nasilje migrantov v središču Ljubljane. V obeh primerih gre za lažni novici oziroma dezinformaciji, ki sta se po spletu začeli širiti z namenom zbujanja strahu med ljudmi in krepitve nezaupanja v državne institucije.

Žal ne gre za osamljena primera. Lažne informacije postajajo vse pogostejše orodje zavajanja javnosti in manipuliranja s posamezniki ter javnim mnenjem. Avtorji si pri oblikovanju dezinformacij pogosto pomagajo s sodobnimi tehnologijami zlasti z umetno inteligenco, rezultat pa so  t.i. globoki ponaredki ali ‘deepfake-i’, ki so na prvi pogled videti povsem verodostojni, a temeljijo na izmišljenih fotografijah ali posnetkih z dogodkov, ki se niso nikoli zgodili.

Žrtev dezinformacij lahko postane vsakdo izmed nas, še posebej pa so jim izpostavljene javne osebnosti iz sveta televizije, zabave in politični akterji ter stranke. Neprijetno izkušnjo z lažnimi novicami ima tudi znana pevka in voditeljica Ana Praznik, ki se je pred dnevi oglasila svojim sledilcem in jih pomirila, da je z njo vse v najlepšem redu in ni bila ne pretepena, niti aretirana. Ob tem je izrazila željo, da bi znali bolj kritično razmišljati in ne takoj verjeti vsemu, kar vidimo na spletu, predvsem pa, da ne bi delili takih vsebin.

Dezinformacije so izziv globalnih razsežnosti

Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države z namenom, da bi nas zavedli, manipulirali z nami ali vplivali na splošno javno mnenje. Največji učinek dosežejo v časih kriz, negotovosti in splošnega nezadovoljstva, ker delujejo na čustveni ravni in vplivajo na mnenje in odločitve ljudi. Ustvarjene so z namenom ustrahovanja, vzbujanja jeze in škodovanja ugleda posameznika, organizacije ali države.

Da so dezinformacije resen izziv globalnih razsežnosti, dokazuje dejstvo, da o njih teče beseda na zasedanjih globalnih skupin in organizacij. »Sovražnik pravzaprav ni več ideologija, temveč resnica sama. Gre za napad na zamisel, da je svet mogoče razložiti. Če sveta ni mogoče razložiti in ni nič resnično, potem samo zaupaš najmočnejšemu,« je v vladnem podkastu GOVSI pred nedavnim pojasnil ugledni ameriški profesor na področju komuniciranja in javne diplomacije Nicholas J. Cull.

Profesor Cull dezinformacije vidi kot eno najbolj nemoralnih taktik med orodji propagande. Kot pravi, je propaganda politična množična komunikacija, ki pa ni nujno nepoštena ali škodljiva, medtem ko so dezinformacije komuniciranje neresničnih informacij za namene oviranja in škodovanja. »Lahko rečemo, da obstaja nevtralna oblika propagande, nevtralne oblike dezinformacij pa ni,« je prepričan ugledni strokovnjak.

Dezinformacije: Od čarovništva do virusa HIV kot biološkega orožja

Čeprav se o njih množično razpravlja šele v zadnjih nekaj letih, dezinformacije niso novodobni izum. Glede na zgodovinske zapise so že v antični Grčiji in Rimu govorice in laži uporabljali kot sredstvo za diskreditacijo nasprotnikov in pridobivanje moči, vpliva ter bogastva. Prvi večji prelomni trenutek v zgodovini dezinformacij je predstavljal izum Gutenbergovega tiskarskega stroja okoli leta 1400, ki je omogočil širjenje informacij (in dezinformacij) v velikem obsegu.

Dezinformacije so bile krive tudi za množične usmrtitve ljudi (predvsem žensk), ki so jih obtožili čarovništva, v 18. in 19. stoletju pa so jih države začele uporabljati kot strateško orožje. V času 1. svetovne vojne so propaganda in dezinformacije postale standarni del vojskovanja, med 2. svetovno vojno pa so služile tudi širjenju antisemitizma, demoniziranje sovražnikov in ustvarjanja mitov o nadrejenosti arijske rase.

Val lažnih informacij se je nadaljeval tudi v obdboje hladne vojne, mediji pa so postali pomembno orodje, s katerim so vlade manipulirale mnenja domačih in tujih državljanov. Eden najbolj odmevnih primerov, o katerem je v vladnem podkastu GOVSI spregovoril tudi profesor Cull, je operacija ‘Infektion’. Gre za eno najbolj odmevnih in uničijočih zgodb  Sovjetske zveze, ki je celo s poustvarjenimi neresničnimi znanstvenimi članki razširila zamisel, da je bil virus HIV ameriško biološko orožje, ki je ušlo iz laboratorija.

Nekoč je bila pomembna kakovost, danes šteje predvsem količina dezinformacij

Prava krila pa so dezinformacije dobile z vzponom interneta in družbenih omrežij. E-poštne verige, spletne strani z lažnimi novicami, forumi in družbena omrežja, kot so Facebook, Twitter in YouTube, so postali lahko dostopni in množično uporabljeni kanali za širjenje napačnih informacij. Z manipuliranjem algoritmov in ciljano oglaševalsko kampanjo lahko ustvarjalci dezinformacij namreč dosežejo milijone ljudi v zelo kratkem času, zato upravičeno veljajo za eno najresnejših groženj sodobnega sveta.

Čeprav sta se obseg in oblika dezinformacij skozi zgodovino ves čas spreminjala, je njihova bistvena funkcija ves čas ostala enaka: zavajati javnost in manipulirati z resničnostjo. Spremenila pa se je strategija dezinformacij. Nekoč je bilo pri pripravi lažnih informacij glavno vodilo kakovost, danes je pomembnejša količina. Kot je poudaril profesor Cull, danes cilj ni nujno ljudi prepričati v neresnico, temveč izdati več razlag o specifičnem incidentu in v javnosti zasejati dvom o tem, kaj je res.

Razkrivanje lažnih novic je začetek boja proti dezinformacijam

Lažne novice so vsekakor eden največjih izzivov sodobnega časa. Da jih bomo znali prepoznati in se bomo lahk uspešno obrnili pred njimi, je v prvi vrsti pomembno redno in dosledno osveščanje o tej tematiki. Po besedah profesorja Culla bi se bilo o lažnih novicah pametno začeti pogovarjati že z otroki v vrtcu. Dezinformacij namreč ne moremo zaustaviti ali preprečiti, zato je pomembno, da javnost že od malih nog pripravljati na to, da se bodo skozi življenje srečevali z lažnimi informacijami, in jih naučiti, da se pravilno spopadejo z njimi, oziroma jih odbijejo.

Proti ustvarjanju in širjenju dezinformacij se moramo spopasti na več ravneh:

• Zgraditi moramo informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti lažnih novic in umetne inteligence.
• Razumeti moramo, kakšne so lažne informacije, jih znati izslediti in ugotoviti, kje se širijo določene zgodbe.
• Razviti oziroma izpopolniti moramo sistem preverjanja dejstev in resničnosti informacij ter podatkov in biti pozorni na prisotnost umetne inteligence na spletu.
• Zavedati se moramo odgovornosti, ki jo prevzemamo, ko delimo določeno novico na družbenih omrežjih. Razmisliti moramo, kako verjetna je nekaj informacija, preveriti, ali o njej piše več kredibilnih medijev in jo šele nato deliti med prijatelje.
• zavrniti se moramo naučiti informacije, ki se nam zdijo pristranske in so videti kot dezinformacije. Jasno povedati, da tega ne potrebujemo in jih ne želimo deliti. Če ljudje začutijo družbeno oviro pri širjenju dezinformacij, bo njihov pogon zelo verjetno prekinjen.

»preBERI, preMISLI, PREVERI«

Za več informacij o lažnih informacijah najdete na spletnem mestu državne uprave GOV.SI tematsko podstran o dezinformacijah z dodatnimi poglobljenimi vsebinami. Da boste na tekočem z aktualnimi lažnimi informacijami in se boste nanje znali primerno odzvati, velja spremljati spremljte profil ‘Ustavimo dezinformacije’ oziroma @SloVsDezinfo na družbenih omrežjih X, Facebook in Instagram.

Več o tem, kakšne dezinformacije so trenutno najbolj razširjene, izveste tudi v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki je prevedeno v slovenščino in objavljeno na GOV.SI.