Zavržena hrana ima ogromne negativne družbene, gospodarske in okoljske posledice. Kako s hrano ravnati v lastnih gospodinjstvih, da učinkovito pripomoremo k zmanjševanju zavržene hrane?

PRAVA KOLIČINA ŽIVIL OB NAKUPU IN PRIPRAVI HRANE

– Kot prvo seveda pozorno načrtujte vsakršen nakup živil – vnaprej razmislite, kaj in koliko hrane potrebujete za določeno število dni. Ne kupujte preveč živil na zalogo in vedno preverite roke uporabnosti,
– Prav tako pozorno odmerjajte količino živil, ko jih pripravljate za uživanje. Vselej imejte v mislih število ljudi, za katere kuhate, in tudi to, kakšni jedci so.

PRAVILNO HRANJENJE ŽIVIL

Če živila pravilno shranimo, nam jih ne bo treba zavreči. Kako jih hraniti?

Sadje in zelenjava

– Sadje in zelenjavo operite šele, tik preden ju uporabite,
– Zelenolistno zelenjavo, kot so solata, zelje in motovilec, pred shranjevanjem v hladilniku ovijte v papirnato brisačo,
– Živila, ki oddajajo etilen, hranite posebej, saj vplivajo na (prehitro) zorenje drugih: jabolka, banane, paradižniki, nektarine, breskve in marelice,

– Proces zorenja banan boste upočasnili, če jih boste med seboj ločili in hranili vsak sadež posebej. Potem ko jih ločite, njihove peclje ovijte s prozorno ali alu folijo za živila,
– Stebelna zelenjava, kot so brokoli, mlada čebula in šparglji, ostane sveža dlje časa, če jo hranite kot šopek rož. Malo jo obrežite in postavite v kozarec z vodo,
– Prezrelega sadja nikar ne zavrzite, ampak ga operite, olupite in narežite na koščke ter shranite v zamrzovalnik. Uporabite ga lahko za smutije, osvežilne napitke, sladice. Če imate preveč banan, lahko iz njih pripravite slasten sladoled, bananov kruh ali sočne mafine,
– Če imate preveč zelišč za sprotno uporabo, jih sesekljajte in dajte v posodice za pripravo ledu. Zeliščem dodajte olivno olje in vse skupaj zamrznite v zamrzovalniku. Zamrznjeno olje z zelišči lahko uporabite pri pripravi obar, rižot in testenin.

Mlečni izdelki

– Če želite, da bodo tekoči mlečni izdelki v hladilniku zdržali dlje časa, jih premaknite v zadnji del, kjer je najnižja temperatura,
– Zasušen sir na mestu, kjer ste ga nazadnje rezali, preprečite tako, da to mesto po rezanju namastite z maslom, da ostane sveže.

Suhi izdelki

Moka, riž, kosmiči, testenine, sladkor bodo zdržali dlje časa, če jih boste po odprtju hranili v neprodušnih posodah namesto v originalni embalaži. Nadležno nabiranje žuželk v moki ali rižu preprečite z lovorovim listom. Če se sladkor v posodi strdi, vanj za nekaj dni položite svež kruh, ki bo vpil vlago.

Meso in ribe

Meso se bo v hladilniku najbolje počutilo na spodnji polici; če ga ne nameravate pojesti v dnevu ali dveh, pa ga zapakirajte v plastično folijo ali neprodušno vrečko in hranite v zamrzovalniku.

Če nameravate ribo v kratkem pojesti, je ne zamrzujte, temveč jo v hladilniku hranite neprodušno zapakirano in položeno v posodi z ledom.

DRUGI TRIKI, DA HRANA NE PRISTANE V SMETEH

Uvela zelenjava

Pet- do desetminutna kopel v ledeni vodi je dovolj, da uvela zelenjava znova oživi. Solata bo spet čvrsta, nagubani korenček se bo napel in brokoli bo znova našel svojo moč. Če zelenjava po kopeli še zmeraj ne bo primerna za surovo uživanje, jo lahko skuhate – pripravite slastno zelenjavno juho ali rižoto.

Razkuhana zelenjava

Če se vam zelenjava preveč razkuha, naredite pire. Cvetačo, korenje, brokoli, krompir lahko vedno spremenite v slastne juhe ali omake.

Zelenjavni olupki

Zelenjavne olupke korenja, kumare, krompirja … lahko uporabite. Operite jih, osušite, dajte v vrečko in zamrznite. Vsakič ko lupite zelenjavo, olupke očistite in dodajte v vrečko k preostalim. Ko bo vrečka polna, olupke uporabite za pripravo slastne zelenjavne juhe. Ne pozabite, ravno v olupkih se skriva veliko zdravih hranilnih snovi.

Postani krekerji, čips, kruh

Da bi krekerjem ali čipsu vrnili hrustljavost, jih za minuto ali dve postavite v ogreto pečico. Drobtine krekerjev ali čipsa, ki vam ostanejo na dnu vrečke, lahko potresete po solati, da ji dodate ”hrustljavi element”. Star kruh, ki ne sme plesneti, narežite na kocke, nakapajte z olivnim oljem in posujte z začimbami ter šest do deset minut pecite v pečici pri 200 stopinjah Celzija. Popečene kocke lahko potresete po solatah in juhah.

Prismojena jed

Jed, ki se vam je prismodila, odstranite z ognja, neprismojeni del predenite v drugo posodo ter za deset minut pokrijte z vlažno krpo. Tako se boste znebili okusa po zažganem. Če okus jedi še zmeraj ne bo v redu, dodajte ostre začimbe, kot je čili, ali pekočo omako.

Preslana jed

Preslani juhi dodajte kis, limonov sok ali rjavi sladkor. Lahko pa jo razredčite z vodo, mletim paradižnikom ali ji dodate nesoljeno juho. Pomagate si lahko tudi s surovim krompirjem, ki ga položite v lonec z juho. Ta bo iz juhe absorbiral odvečno sol. Pred serviranjem krompir odstranite. Dodate ga lahko preostalemu kuhanemu krompirju in vse skupaj pretlačite.

Slovenski dan brez zavržene hrane že tretje leto zaporedoma

Vsak od nas je del globalne težave zavržene hrane, zato moramo postati del rešitve. V Sloveniji si k manjšim količinam zavržene hrane prizadevamo s slovenskim dnem brez zavržene hrane ter aktivnostmi, ki potekajo pod njegovim okriljem. Ta dan je namenjen ozaveščanju javnosti, spodbujanju k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževanju o praktični uporabi neporabljenih prehranskih izdelkov. Cilj je vsakega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.

Partnerji letošnjega projekta so Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, TAM TAM, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupina z Mini tovarno.

Lidl Slovenija pri projektu sodeluje od vsega začetka, vsako sezono pa poskušajo v projekt vnesti nekaj novega. Projekt Hrana ni za tjavendan je njihova spodbuda, da se problematike zavržene hrane lotevajo na več področjih. Tako sistemsko oblikujejo ter pospešeno nadgrajujejo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane, krepijo ozaveščenost in spodbujajo razmislek ciljnih javnosti o pomenu preudarnega ravnanja s hrano.

“V Lidlu Slovenija želimo vedno biti del rešitve, zato optimiziramo procese v trgovinah in skladišču, skrbimo za sistematično naročanje izdelkov ter tako skrbimo za čim manj presežkov. Interno teče kar nekaj zanimivih projektov, ki nagovarjajo to problematiko, obenem pa izvajamo tudi donacije iz trgovin in skladišča, ozaveščamo javnost in še mnogo več, s čimer korak po koraku skrbimo, da je zavržene hrane čim manj. Ponosni smo, da se je projekt Hrana ni za tjavendan tako zelo zasidral v vrtce in šole, da ga številni med njimi jemljejo že čisto za svojega. Le tako bo odgovorno vedenje do hrane in prehranskih izdelkov postal del našega vsakdana od malih nog naprej, in to je pomembna pot do boljšega sveta,” je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.