Menu ItemN1 podkast o brutalnosti podnebnih sprememb, napovedih za prihodnost in možnosti učinkovitega ukrepanja. Gostje N1 podkasta so tokrat dr. Žiga Zaplotnik, dr. Matjaž Ličer in dr. Jonas Sonnenschein.
Dr. Žiga Zaplotnik je strokovnjak za meteorologijo in eden najboljših razlagalcev podnebnih sprememb, prihaja s Fakultete za matematiko in fiziko. Dr. Matjaž Ličer je fizik, ki dela na Agenciji za okolje in Morski biološki postaji, je strokovnjak za fizikalno oceanografijo, ob tem pa tudi doktor filozofije. Dr. Jonas Sonnenschein pa je okoljski ekonomist, ki prihaja iz Nemčije, doktoriral je na Švedskem, že nekaj let pa živi v Sloveniji in dela na Umanoteri; v svojem doktoratu se je ukvarjal z zeleno rastjo in razogljičenjem. Z njimi smo se pogovarjali o letošnjem ekstremnem poletju, trendih, podnebni krizi, kataklizmičnih scenarijih, ki niso več le znanstvena fantastika … in o rešitvah. O možnostih rešitve.
Požari, izjemna suša, rekordne temperature, vročinski valovi, neurja, pospešeno taljenje ledu, ekstremno vreme … vse to smo opazovali in o tem poročali v minulih tednih. Zdi se, kot da je letošnje poletje polno prizorov iz apokaliptičnih filmov, v resnici pa gledamo realnost in, če ne bomo ukrepali, in to takoj, bo prihodnost še mnogo hujša.
“Če pogledamo meritve, nam jasno dajo vedeti, da so bili večji del poletja temperaturni odkloni za dve do štiri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Govorimo o referenčnem obdobju 1981 – 2010. V zadnjih tridesetih dneh je bila količina padavin v večjem delu Slovenije 15 do 50 odstotkov dolgoletnega povprečja; izjema je skrajni severozahod, torej naše alpske doline … požari so letos v rekordnem obsegu, okrog 4500 hektarov …” pripoveduje dr. Žiga Zaplotnik na začetku podkasta.
“Ta hip v Severnem Jadranu nimamo vročinskega vala, je pa obenem julija in avgusta v Zahodnem Sredozemlju vročinski val, ki je takšen, kot ga morda še nismo videli. Temperaturne anomalije so pet, šest stopinj Celzija nad povprečnimi vrednostmi; to je zelo zelo veliko za ocean. Vročinski valovi ne pomenijo, da je voda topla, ampak da je res anomalno topla, da vztraja več kot pet dni nad devetdesetim percentilom klimatoloških vrednosti. To je velika težava za organizme, saj se ne morejo tako hitro prilagoditi in lahko to privede do množičnih poginov. Vsekakor je to tako velik stres, da pomeni to tudi oviro za njihovo rast. Akvakultura, ribogojništvo, ribištvo … vse to trpi zaradi vročinskih valov. In še en trend je izjemno zaskrbljujoč … v 80-ih letih smo imeli v Jadranu anomalije izdatno v hladno smer, danes pa hladnih anomalij sploh ni več, ampak imamo skoraj izključno vročinske valove,” pojasnjuje v dr. Matjaž Ličer.
Suša pa pomeni tudi, da imamo zelo nizke pretoke rek, kar posledično pomeni, da ni vnosov nutrientov v morje, manj je dotoka sladke vode v morje in zaradi tega se zelo spremeni distribucija slanosti … To so vse okoljski stresorji, ki vplivajo na ekosistem, bistveno bolj kot na nas ali pa recimo na turizem, dodaja Ličer.
Dr. Jonas Sonnenschein pravi, da letos najbolj bode v oči, “kolikokrat strokovnjaki vidijo nekaj, kar so pričakovali šele konec stoletja”. Takšen primer je denimo taljenje ledenikov v Alpah, pa premikanje gozdne meje na skrajnem severu, veliko je ekstremnih dogajanj, ki smo jih pričakovali šele konec stoletja, opozarja Sonnenschein. “To me skrbi. Raziskovalci smo namreč konzervativni.” In če zdaj mnogi raziskovalci opažajo, da se nekaj dogaja hitreje, kot smo domnevali, bo stanje v prihodnosti še huje, kot smo pričakovali, pravi Jonas Sonnenschein.
Zaplotnik zato opozarja na “negotovost”. Obstaja desetodstotna verjetnost, da se bo Slovenija ogrela za 6,4 stopinje Celzija, kar je “nesprejemljivo tveganje”.
In prav o tej negotovosti za prihodnost in o nesprejemljivih tveganjih, ki jih nikakor ne obvladujemo, smo govorili v podkastu. Kaj kažejo trendi in kateri črni scenariji postajajo vse bolj možni? Ali je prišlo do kulminacije javne zavesti? Zakaj gre torej svet naprej v obliki “business as usual”, kot da le nemo participiramo v realističnem scenariju filma Ne glejte gor (Don’t look up!)? Zakaj ne ukrepamo oz. kako ukrepamo premalo; in to ob evidentnih trendih in jasnih znanstvenih dejstvih? Kaj lahko prinese kolaps ključnih ledenikov na Antarktiki?
In najpomembnejše – kaj pa bi bilo treba narediti? Na sistemski ravni, na ravni planeta, na ravni države, tudi na ravni posameznika. In kdo so največji “krivci” za segrevanje podnebja in kako je mogoče razogljičiti prihodnost? Je to sploh mogoče? Raziskave kažejo, da je. Kaj so torej učinkovite alternative in kako drastično spremeniti naš svet, gospodarstvo, energetiko, potrošnjo, obnašanje … da bi apokaliptični scenariji, ki so povsem realni, ne postali realnost sama. O vsem tem smo se pogovarjali v N1 podkastu.
Celoten, dobro uro dolg N1 podkast o klimatski prihodnosti in rešitvah, poln podatkov, napovedi, opozoril, predlogov za ukrepanje in tudi polemične debate, si lahko torej pogledate v posnetku na vrhu strani ali pa poslušate v tonskem posnetku na koncu članka.
Podkaste N1 Slovenija lahko poslušate in se nanje naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, GOOGLE PODCAST, STITCHER, CASTBOX in DEEZER.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje