Bil bi zločin, če ne bi povedal te zgodbe, saj bi tako zločinci imeli zadnjo besedo

Nedžad Avdić je julija 1995 s sedemnajstimi leti preživel množično streljanje pri jezu Brana crvenog mulja pri Petkovcih blizu Zvornika. Je eden od dveh preživelih v množici več kot 800 bošnjaških moških in dečkov, ki so jih bosansko-srbski vojaki v noči med 14. in 15. julijem s tovornjaki prepeljali na omenjeni kraj ter jih postrelili. Avdić velja za najmlajšega preživelega z množičnih morišč v Bosni. O dnevih groze, najprej v ujetništvu v eni od šol, urah upanja in obenem čakanja na smrt, trenutkih streljanja (med katerim je bil zadet v roko in desno stran prsnega koša, kamenje, ki se je razletelo ob strelu krogle v tla, pa mu je razcefralo peto), plazenju čez trupla in dnevih, ki so si sledili do trenutka, ko se jima je s sotrpinom končno uspelo prebiti v eno od bošnjaških vasi, je molčal dolgih dvajset let. O tem, kar je preživel, se je zaupal le družini in redkim prijateljem ter preiskovalcem v Haagu. Bil je zaščitena in ena najpomembnejših prič na tribunalu za bivšo Jugoslavijo. Tudi na podlagi njegovega pričanja so na tem sodišču dokazali, da je bil v Srebrenici izvršen genocid. Odkar je pred desetimi leti prvič javno spregovoril o tem, kar je preživel, se ne ustavi več. Preberi več