Intervju s priznanim hrvaškim seksologom, predstojnikom katedre za seksologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in vodilno strokovno avtoriteto za področje spolnosti v tem delu Evrope o spolnosti v današnjem času in odzivih na družbene spremembe, razlikah med državami, vplivu sodobnih tehnologij in hitrega načina življenja ter o tem, kaj je v spolnosti najpomembnejše.

Dr. Štulhofer, kateri so po vašem mnenju ključni trendi v seksualnosti zadnjega desetletja? Katere so najizrazitejše spremembe v spolnosti, ki jih zaznavate?

Tako kot na vsa druga področja življenja ima tudi na spolnost pomemben vpliv razvoj tehnologije, še posebej interneta in družbenih omrežij, kar spreminja tudi intimno komunikacijo in spolnost.

Drugi pomembni trend je že dolgo prisoten, vendar je trenutno v neki novi fazi – nadaljnji razvoj spolne enakopravnosti. Ne toliko v smislu enakosti med spoloma, temveč predvsem v smislu pravice vsakega državljana do sodelovanja v spolnosti. Proces se je začel v 60. letih prejšnjega stoletja, ko se je začela dekriminalizacija homoseksualnosti, zdaj pa vstopamo v zadnjo fazo, kjer homoseksualni pari dobivajo pravico do poroke in ponekod tudi do posvojitve otrok.

To morda ni neposredno povezano s spolnostjo, je pa tesno povezano s tem, kako se nekdo identificira prek svojih seksualnih preferenc. Se pa ob tem povečuje tudi odziv na povečevanje pravic seksualnih manjšin. To je najbolj jasno vidno v nastajanju vrste skupin zagovornikov tradicionalnih spolnih vlog, tako imenovanih “anti-gender“ gibanj, ki so prisotna tudi v Sloveniji in na Hrvaškem.

Tretja pomembna stvar je senzibilizacija družbe do spolnosti v tretjem življenjskem obdobju. To je seveda, ko govorimo o zahodnih družbah, v glavnem pogojeno s spreminjajočo se demografijo, s staranjem prebivalstva. Danes starejši generaciji pripadajo ljudje, ki so odrasli v času seksualne revolucije in splošne liberalizacije družbenih norm. In danes se pričakuje, da bo seksualnost kot del blagostanja, del zdravja, ohranjena tudi v starosti.

Iz raziskav v zahodnem svetu izhaja, da se pogostost spolnih odnosov zmanjšuje. Vas to skrbi?

Vedno, ko se pogovarjamo o podatkih iz znanstvenih raziskav, je treba najprej stopiti korak nazaj in se vprašati o zanesljivosti zbranih podatkov. In podatkom o pogostosti spolnih odnosov, ki temeljijo na anketiranju ljudi, je težko popolnoma zaupati. Že če v okviru raziskave intenzivno spremljate spolno življenje dveh, ki živita v partnerski zvezi, se njuni odgovori sčasoma ne bodo več ujemali.

“Glede na to, da je pornografija neprestano prisotna v življenju mladih najmanj od 13. ali 14. leta, bi rekel, da zaradi tega umanjka tisto erotično hrepenenje, ki je zaznamovalo moje odraščanje. Za nas, mulce, je bilo že golo oprsje izjemno erotično.”

Res je, vse velike študije kažejo, da je danes seks manj pogost kot včasih. Vendar ti zaključki temeljijo na predpostavki, da so zbrani podatki verodostojni in da so bili verodostojni tudi podatki iz starejših raziskav, ki so izkazovale večjo spolno aktivnost. Oboje je vprašljivo. Ena od možnih razlag je tudi, da so ljudje danes pod manjšim družbenim pritiskom, da bi svoje spolno življenje v anketah in raziskavah olepševali.

V času seksualne revolucije se je namreč zelo uveljavil pogled, da morate za uspešno življenje imeti tudi uspešno spolnost. Mislim, da je bil pritisk na predstavljanje svojega spolnega življenja kot cvetočega včasih mnogo bolj izražen kot danes. Zelo verjetno to ne pojasnjuje celotne razlike v izmerjeni spolni aktivnosti, delno pa je ta razlika prav lahko zgolj odraz tega, da smo bolj sproščeni in bolj iskreni, ko govorimo o lastni spolnosti.

Je pa zagotovo v današnji družbi tudi več distrakcij, recimo v obliki tehnologije in vseh drugih načinov preživljanja prostega časa.

Zagotovo. To je verjetno drugi del te zgodbe. Naša službena življenja so mnogo bolj intenzivna. In ta psihološki napor zagotovo do neke mere vpliva tudi na spolno življenje. Prav tako živimo mnogo intenzivnejša življenja v informacijskem smislu.

V rubriki Poglobljeno preberite še:

Spolnost vse težje tekmuje s sodobnim načinom življenja

Poglobljeno

23. Jun 2021 3

Poglobljeno

23. Jun 2021 3

Tudi pri sebi opažam spremembe. Včasih sem bil sposoben knjigo prebrati na dušek, od začetka do konca. Danes se pogosto lotim kakšne knjige, a začnem hitro preskakovati odstavke in strani, ker mi je preprosto dolgočasna. Če kaj beremo na internetu, kliknemo na kakšno povezavo v članku in že po dveh minutah pozabimo, o čem smo sploh brali na začetku.

Ko opazujem mlade ljudi, ki čakajo na tramvajski postaji, nikoli ne strmijo v prazno, ne opazujejo okolice in poslušajo zvokov mesta, temveč strmijo v telefon. Vsakič, ko pogledajo na telefon, so tam nove informacije, ki jih morajo predelati. To je zagotovo nekaj, kar drastično vpliva na naša življenja, s tem pa tudi na našo spolnost.

Še en pomemben dejavnik je verjetno vseprisotnost seksualnosti in pornografije. Ne bi sicer rekel, da gre za neposreden učinek zasičenosti s seksom. A glede na to, da je pornografija neprestano prisotna v življenju mladih najmanj od 13. ali 14. leta, bi rekel, da zaradi tega umanjka tisto erotično hrepenenje, ki je zaznamovalo moje odraščanje. Za nas, mulce, je bilo že golo oprsje izjemno erotično.

Za erotiko je na neki način potrebna določena mera prepovedanosti, misterioznosti, nedosegljivosti. Ne želim romantizirati preteklosti, a menim, da je ta erotika, želja po težko dosegljivem, nekaj, kar v določenih situacijah povečuje motivacijo. In to se izgublja.

“Tudi če mladi danes morda res seksajo manj kot nekoč, se mi to ne zdi del kakega zaskrbljujočega trenda, na koncu katerega bi nekega dne živeli v aseksualni družbi.”

Z vplivom vse večje dostopnosti pornografije na mlade ste se veliko ukvarjali. Kaj so po vašem mnenju najpomembnejši zaključki iz teh raziskav?

Prvo raziskavo na to temo smo izvedli že pred 15 leti, ko je vloga interneta že postajala vse bolj izrazita, nikakor pa ni bila niti blizu današnji ravni. Moj prvotni motiv za raziskovanje tega področja je bila dejansko zaskrbljenost. Zdelo se mi je povsem mogoče, da bi srečanje mladih s pornografijo, preden bi sami stopili v spolnost, lahko gradilo scenarij za njihovo kasnejše spolno udejstvovanje. A hitro se je izkazalo, da so bila moja predvidevanja napačna.

Vpliv pornografije na predstavo mladih o spolnosti zagotovo obstaja. Vendar pa je precej kratkotrajen, saj se z izkušnjami iz realnega življenja, v stiku z resničnimi osebami, z resničnimi občutki, ki so vedno drugačni kot v filmskem svetu, ta morebitna začetna slika hitro izgubi in se spremeni v bolj realistično obliko. Jasno, obstajajo mladi ljudje, ki bodo zaradi specifičnih razlogov ostali pri začetni sliki. Vendar pa gre za manjšino, pri katerih so odnosi v družini in njihovo širše socialno okolje pogosto večji problem od rabe pornografije.

V naši najnovejši raziskavi, v kateri smo tri leta spremljali dve veliki skupini dijakov v Zagrebu in na Reki, so nas sicer bolj zanimali drugi vidiki rabe pornografije. Zanimalo nas je denimo, ali pogosta uporaba pornografije povečuje spolno agresivnost. Povezave nismo zaznali.

Zanimalo nas je tudi, ali je pogosta raba pornografije povezana z manjšim zadovoljstvom s spolnim življenjem, morda s težavami v duševnem zdravju. Niti pri eni stvari nismo našli povezave. Ker je šlo za večletno longitudinalno študijo, imajo podatki tudi precej večjo težo od raziskav, ki podatke pridobijo v eni sami časovni točki.

Kar zadeva morebitni vpliv uporabe pornografije na sposobnost erotičnega fantaziranja, pa gre za vprašanje, ki ga je zelo težko preverjati s kvantitativnimi metodami, ki smo jih uporabljali. To je mnogo bolj občutljiva tematika, ki bi jo bilo mogoče obdelati zgolj v razgovorih s posamezniki skozi daljše časovno obdobje, kar pa bi bil prevelik zalogaj.

Skratka, sklenemo lahko, da pornografija po nepotrebnem sproža moralno paniko?

Za nas je bilo ključno vprašanje, ali bi moralo starše današnjih 14-letnikov skrbeti, ker večina njihovih otrok gleda pornografijo. Naš zaključek je bil: “Ne.“ Tisti primeri, tista manjšina mladih, ki izkazuje problematične vzorce glede rabe pornografije, je izstopala po tem, da so izhajali iz neurejenih družinskih okolij. Mislim, da je to dejavnik, na katerega v tej eri neokonservativnega romantiziranja družine prepogosto pozabljamo. Slabi odnosi v družini so dejavnik, ki bodo razvoju posameznika škodovali mnogo bolj kot gledanje pornografije.

Kako se spolne navade med državami razlikujejo? Koliko lahko na podlagi raziskave iz ene države sklepamo o dogajanju v drugih državah, vsaj kar zadeva “zahodni“ svet? So razlike vse manjše? Se tudi spolnost globalizira?

Tukaj lahko kot odgovor ponudim zgolj nekatere grobe kazalnike, recimo starost pri prvem spolnem odnosu. V 70. in 80. letih je bilo zelo popularno razlikovanje med sredozemskim in skandinavskim tipom, pri čemer je za skandinavske mladostnike veljalo, da imajo v povprečju dekleta prvi spolni odnos bolj zgodaj kot fantje, v sredozemskih državah pa je bilo ravno obratno. A tukaj se moramo spet vprašati, ali so te ugotovljene razlike izhajale iz dejanskih razlik ali pa dekleta v sredozemskih državah enostavno niso želela priznati, da so bila spolno dejavna že prej.

Zagotovo tudi med evropskimi državami obstajajo določene razlike. Če med zahodno in vzhodno Evropo obstajajo razlike v političnih stališčih, odnosu do številnih drugih družbenih pojavov, zaupanju v institucije, so določene razlike zagotovo prisotne tudi v spolnosti. Vemo, na primer, da obstajajo razlike v uporabi kontracepcijskih sredstev, kjer se mladi Skandinavci praviloma vedejo veliko bolj odgovorno. Kar zadeva morebitne manj opazne in težje merljive, fine razlike, pa jih je znanstveno zelo težko razločiti.

Ali bi denimo lahko rekli, da obstajajo kakšne razlike med slovenskimi in hrvaškimi mladostniki?

Na splošno verjetno ne. Če pa gledamo določene manjšine, bi lahko rekli, da je družbena skupina izrazito vernih mladih na Hrvaškem nekoliko večja kot v Sloveniji. Na tem področju bi verjetno lahko našli jasne razlike. O povprečnem mladostniku v Ljubljani ali Zagrebu pa mislim, da bi lahko brez težav zamenjali mesta, ne da bi občutili kakšno razliko.

Razlike med državami nedvomno obstajajo, ne nazadnje se v sredozemskih državah mladi v povprečju mnogo kasneje osamosvojijo in dlje časa živijo pri starših. To sicer ni toliko kulturološka razlika, temveč je primarno posledica socialnih in ekonomskih razlik med državami, denimo dostopnosti stanovanj in služb. Vsekakor pa življenje pri starših vpliva na to, kakšne zveze bomo v tem času imeli, in vsaj do neke mere tudi na to, kakšna bo spolnost.

“Napačno bi se mi zdelo, da bi od ljudi, ki imajo liberalne poglede na spolnost, pričakovali, da bodo imeli seksualna življenja Hugha Hefnerja. Prav tako pa nekateri ljudje, ki imajo vse prej kot liberalna stališča, živijo precej razuzdana spolna življenja, kot lahko vidite pri aferah, v katere so vpleteni vidni predstavniki konservativcev.”

Iz slovenskih raziskav izhaja, da so pogledi današnjih mladih generacij na spolnost vse bolj liberalni, hkrati pa je njihovo individualno vedenje pretežno “konservativno”, v smislu omejenosti spolnosti na partnerske zveze. Kako si razlagate to dvojnost?

Nisem prepričan, da mora liberalnost v prepričanjih vedno spremljati tudi liberalnost v vedenju. Samo to, da imam liberalne poglede, še ne pomeni, da sem naklonjen poliamoriji ali denimo hitremu menjavanju spolnih partnerjev. To je po mojem mnenju mnogo bolj zapleteno vprašanje, ki mora upoštevati osebnostne razlike, pa tudi posebnosti klime v družbi.

Danes se veliko pogovarjamo o tveganjih. Mislim, da se mladi ljudje mnogo bolje zavedajo vseh tveganj, s katerimi se spopadajo. Ne samo kar zadeva tveganje spolno prenosljivih okužb in neželenih nosečnosti, temveč tudi tveganje za spolne zlorabe in agresivnost, ne nazadnje tudi tveganje za zlomljeno srce.

Rekel bi, da mladi dobro razmislijo, kaj hočejo. Seks je super, vendar še zdaleč ni vse. Seks imate ne nazadnje lahko tudi sami s seboj, brez kakršnihkoli tveganj. Če pa si želim seksa z drugo osebo, mora ta oseba zadostiti določenim kriterijem.

Nimam popolnega odgovora na vaše vprašanje, bi se mi pa zdelo napačno, da bi od ljudi, ki imajo liberalne poglede na spolnost, pričakovali, da bodo imeli seksualna življenja Hugha Hefnerja. Prav tako pa nekateri ljudje, ki imajo vse prej kot liberalna stališča, živijo precej razuzdana spolna življenja, kot lahko vidite pri aferah, v katere so vpleteni vidni predstavniki konservativcev.

Tuje raziskave sicer tudi med mladimi ugotavljajo upad pogostosti spolnih odnosov. Kako gledate na to?

Meni se to pravzaprav zdi precej nerelevantno vprašanje. Razmišljanje o tem, ali ljudje seksajo več ali manj, se mi zdi sekundarno. Mnogo bolj pomembno se mi zdi, kakšen je seks, ki ga imajo. Ali jih njihovo spolno življenje v skladu z njihovimi željami? Ali jih izpolnjuje? Ali so sposobni s spolnimi partnerji uskladiti svoje želje? Drži, nekaterim ljudem je tudi pogostost spolnih odnosov zelo pomembna, a rekel bi, da je za večino pomembneje, kako dober je seks, ko ga imajo. 

Tudi če mladi danes morda res seksajo manj kot nekoč, se mi to ne zdi del kakega zaskrbljujočega trenda, na koncu katerega bi nekega dne živeli v aseksualni družbi.

Torej bi bilo boljše vprašanje, ali so naša spolna življenja danes v povprečju bolj izpolnjena kot včasih?

Vsekakor smo mnogo bolje kot kadarkoli prej informirani o različnih spolnih praksah, različnih načinih doseganja užitkov. Še posebej za ženske velja, da so mnogo bolj ozaveščene in izobražene o svoji seksualnosti. Na podlagi tega bi vsekakor lahko predpostavili, da imamo intenzivnejša in zaradi tega pogosto tudi boljša spolna življenja. To je v dobršni meri zasluga feminističnega gibanja in izobraževanja o ženskem spolnem užitku, razbijanja mitov o ženskem orgazmu.

Koliko je danes za spolnost mladih še pomembna spolna vzgoja? Ne nazadnje so vse informacije dostopne z nekaj kliki …

Tudi sam sem v dilemi glede tega. A dobra spolna vzgoja je nekaj, kar internet zelo težko nadomesti. Ne toliko v smislu informacij, glede tega imate popolnoma prav. Po mojem mnenju za dobro spolno vzgojo niso ključne informacije, temveč okolje, ki mladim omogoča odkrit pogovor, prek katerega so izpostavljeni različnim pogledom, različnim izkušnjam, da s skupnimi močmi spoznajo, kaj je v spolnosti sprejemljivo.

To gre z roko v roki z osvajanjem veščin. Že samo veščina pogovarjanja je v spolnosti izjemnega pomena. Tega pa na internetu ne morete osvojiti. Za to je potrebna skupina, kreativni nered v razredu, ki mlade izpostavi različnim pogledom.

V vsakem razredu tudi obstaja kakšen učenec, ki je bolj introvertiran, sramežljiv, ki morda izhaja iz zelo konservativne družine in nikdar ne bo sodeloval pri teh pogovorih. A že s tem, ko bodo poslušali druge, bodo dobili občutek, da se je o tem mogoče pogovarjati. Noben pogovor prek družbenih omrežij ne more nadomestiti resničnega stika, pogovora iz oči v oči.

Kako nekaj let po začetku gibanja #MeToo gledate na njegov vpliv na odnos do žensk? So se pozitivne spremembe obdržale ali se počasi vračamo v slabo “normalnost“?

Lahko vam povem svojo lokalno izkušnjo na naši fakulteti v Zagrebu. Tudi pri nas so se v nekem trenutku na več fakultetah pojavile pritožbe zdajšnjih in nekdanjih študentk v zvezi z nekaterimi profesorji. Na naši fakulteti je bila ustanovljena posebna komisija za obravnavo tovrstnih primerov. Jaz sem eden od njenih članov.

Zdi se mi, da se učinek tudi danes še zelo pozna. Zadeva je ostala v glavah tako študentov in študentk kot akademskega osebja. Seveda to ne pomeni, da se bomo jutri zbudili v svetu brez spolne diskriminacije in zlorab. A gibanje #MeToo je pomenilo en korak v razumevanju in spoprijemanju s tem pojavom. Žrtvam je pokazalo, da ni treba molčati, potencialne storilce pa spodbudilo, da vsaj dvakrat premislijo.