Menu ItemSvetovno znana in priznana filozofinja, avtorica številnih knjig dr. Alenka Zupančič za N1 podkast razmišlja in razlaga aktualni trenutek, družbo in "svet". Od slovenske povolilne stvarnosti do vojne v Ukrajini, od spreminjanja kapitalizma do vprašanja, kdaj in kako iz objekta postanemo subjekt.
Slovenija je po dveh letih epidemije in po dveh letih vlade Janeza Janše ta teden dobila vlado, ki jo vodi Robert Golob. Kakšna je v tem trenutku diagnoza stanja države in družbe? Dr. Alenka Zupančič odgovarja, da smo vsi začutili spremembo, ki je lahko v prvi vrsti simbolne narave, in da je ta sprememba bolj občutna, kot je bila pri prejšnjih menjavah vlad … če bo pa imela tudi dejansko realne posledice, bomo pa šele videli v nadaljevanju. Trenutno že vsaka umiritev, vsaka normalna beseda deluje kot čisti prelom, pravi dr. Zupančič. Ima pa ob tem mešane občutke: “So nekatere stvari, ki so presenetljivo v redu, in so nekatere, ki me zelo skrbijo. Tako da ni obče diagnoze.” Kaj se ji zdi pri novi vladi dobro in kaj jo skrbi, odgovarja že na začetku N1 podkasta, ki smo ga posneli ta petek.
Predvsem pa se ji zdi pomembno, da se zdaj ne zaspi in da se ne neha kritično gledati in kritično presojati stvari samo zato, ker je minilo to, kar je bilo prej dojeto kot res že “neznosna situacija”. Ksenofobijo je treba imeti ves čas na radarju, med drugim opozarja filozofinja.
Stvari so kompleksne in težave so trdovratne, a priti mora do odpiranja obzorja; biti zgolj anti- Janša ne bo dovolj … Treba je reševati težave ljudi in delati za to, “da bo – kljub temu, da drvimo proti marsikateri krizi – ljudem boljše”, o situaciji v Sloveniji med drugim pravi dr. Alenka Zupančič.
Smo tudi v času, ko v Ukrajini divja grozljiva vojna, ko se dogajajo energetska kriza, inflacija, podnebne spremembe, na naslovnicah svetovnih medijev so napovedi prihajajoče svetovne lakote …
Dobro bi bilo, če bi uspela neka politika, konkretna mednarodna pobuda, obstoječe probleme “vzeti skupaj”. Oziroma jih postaviti na način, da je reševanje enega problema hkrati tudi del reševanja drugega. “Tu manjka simbolnih artikulacij.”
Krize si sledijo vse hitreje ena za drugo, pravega predaha med njimi sploh ni. Kako je v to realnost padla njena knjiga Konec? In kakšno primerjavo povleče z nočnimi morami? Nočna mora, pravi dr. Zupančič, je neko zelo močno občutje, ki ima funkcijo, da nas zbudi – a zbudi na način, da lahko še naprej sanjamo. … In pogosta reakcija na vse te aktualne krize je ta, da se zbudimo na način, da mislimo, da bo vse “že nekako izginilo”. Skratka – “vse prehitro pozabimo, kako grozno je res tisto, kar se dogaja.” … “Raje umremo, kot da bi pustili, da nas nekaj zares prestraši.”
Potegnemo tudi paralele z zaključno sceno iz filma Melanholija Larsa von Trierja. Katera od treh oseb, ki na koncu filma čakajo konec, na konec sveta je podobna nam, naši družbi, našemu svetu v tem trenutku, ko se dogajajo podnebne spremembe? Smo del realnosti in hkrati gledamo nanjo, kot da obstaja zunanji pogled; namesto da bi se zavedali, da zunanjost sploh več ne obstaja, med drugim odgovarja dr. Zupančič. Vemo, kaj se dogaja v svetu, a hkrati se obnašamo tako, kot da tega zares ne verjamemo, dodaja. “Perpetuira se utajitev realnosti.” … In seveda tudi pri tem “nismo vsi v istem čolnu, ponekod čolnov sploh ni”.
Kaj pa je nova realnost? Na kakšnih prekretnicah, križiščih je torej zdaj svet? Ali pa je potek že utirjen in gre le za navidezna križišča? Kaj je svoboda pri kreiranju prihodnosti? Svobode ne morem gledati kot absolutno nasprotje nujnosti, pojasnjuje dr. Zupančič. “Svoboda, v tem temeljnem pomenu besede, je, da izberemo nujnost, ki nas bo določala. To ne pomeni, da je svoboda, da sploh ni nujnosti …” Svoboda je tudi v tem, da lahko kdaj zavrnemo izsiljevanje z objektivno nujnostjo, če se nam zdi, da gre za izsiljevanje. Nobene nujnosti ni, a hkrati nujnosti ves čas tudi živimo …
V dobro uro dolgem podkastu, ki si ga lahko pogledate v video na vrhu strani ali pa poslušate v tonskem posnetku, je govora tudi o napadu na Ukrajino, uporu Rusov proti Putinu, vojnah …
Dr. Alenka Zupančič med drugim v podkastu govori tudi o tem, kako vidi človekovo bivanje v tem svetu in času … in o tem, kje se lahko mi morda najdemo v stavku, ki ga je za oddajo V nedeljo ob dveh (Nu2) o srbski pevki Konstrakti izrekla pevka Josipa Lisac, ki je srbsko umetnico dojela v bistvu stavka: “Kjerkoli sem, sem jaz.” Dr. Zupančič ta stavek popelje na povsem drug nivo in zelo poglobljeno razloži, kako iz objekta postanemo subjekt in kako sploh razumeti subjekt. Med drugim poudari, da se subjekt in tesnoba ne izključujeta. “Subjekt je moment radikalne tesnobe in panike. … Brez tega trepeta ni subjekta. …” Vabljeni torej k poslušanju in deljenju podkasta.
Podkaste N1 Slovenija lahko poslušate in se nanje naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, GOOGLE PODCAST, STITCHER, CASTBOX in DEEZER.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje