Dragan Živadinov: V zaporu sem na dvorišču plesal
Eden in edini: Dragan Živadinov. Pred prejemom Prešernove nagrade za življenjsko delo se je odzval našemu vabilu. Tu je zato dobra ura fascinacij. V vseh pogledih in z vseh zornih kotov. Za N1 govori namreč o vsem – od Krsta do breztežnosti, od zapora v Beogradu do boga, od umetnosti do Dunje Zupančič. Od leta 2045 do gladovne stavke ...
Kaj ga "poganja"? Dragan Živadinov je fascinanten sogovornik, ki govori navdušeno in ki z govorjenjem navdušuje. Je režiser, je atraktor. Je referenca v svetu. Je otrok, ki se igra v spomeniku na Hribu svobode v Ilirski Bistrici. Je režiser, ki je premaknil gabarite slovenskega gledališča. Pogumno in brezkompromisno.
Ko ga nekaj vprašaš, nikoli ne veš, kje boš pristal. V New Yorku ob Odiseji 2001, z Marlowom in njegovim psom na londonski ulici, v zaporu, kjer je bil Živadinov ob sloviti plakatni aferi, ali pa v izjemnih prostorih Dunje Zupančič. Ki se ji pokloni tudi v današnjem N1 podkastu.
O komercializaciji in militarizaciji vesolja Živadinov govori z enačajem. Nekaterih imen ne izgovori na glas. Kulturalizacija vesolja in kozmifikacija umetnosti sta vodilo. In seveda: se bo leta 2045 zgodilo, kar je napovedal?
[caption id="attachment_7338849" align="alignnone" width="1024"]
Dragan Živadinov (Foto: Jan Gregorc)[/caption]
"Veste, kako je težko živeti z bogom?" vpraša Dragan Živadinov nekje med pogovorom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje