Kako vam bodo obračunavali po novem: raba elektrike postaja zapletena

Foto: Profimedia

Do zdaj smo poznali zgolj višjo in nižjo tarifo. V prihodnjem letu se nam obetata dve sezoni in pet časovnih blokov. Država želi z novim načinom obračunavanja omrežnine za električno energijo spremeniti naše navade in iz nas, pasivnih porabnikov elektrike, narediti aktivne odjemalce, ki bodo porabo prilagajali potrebam in omejitvam vse bolj obremenjenega elektroomrežja. Kaj to pomeni za povprečnega odjemalca? Kje so morebitne pasti? Kdo bo nasrkal? In na kaj bo treba paziti ob vgradnji toplotne črpalke?

Omrežnina je regulirana dajatev za uporabo elektroenergetskega omrežja, ki jo plačujejo vsi porabniki elektrike. Znesek omrežnine na položnici je odvisen od priključne moči in porabe energije. Iz omrežnine skrbniki omrežja dobivajo sredstva za svoje delovanje in vzdrževanje infrastrukture. Del omrežnine je namenjen delovanju prenosnega omrežja, torej visokonapetostnih daljnovodov, del pa delovanju distribucijskega omrežja, na katerega so priključeni končni porabniki. Del omrežnine plačamo za preneseno elektriko, del pa za priključno moč, zagotovilo, da lahko iz omrežja kadarkoli dobimo določeno količino električne moči.

Nič več zgolj visoka in nizka tarifa

Do zdaj se nam z višino omrežnine na položnicah ni bilo treba pretirano ukvarjati. Za uporabnike z enotarifnim števcem je bila njena višina enaka ne glede na uro v dnevu. Za tiste z dvotarifnim merjenjem (ti so v večini) pa je bila uporaba omrežja v nočnem času, v času nizke tarife med 22. in 6. uro ter med vikendi nekoliko cenejša.

V prihodnjem letu se bo sistem spremenil. Po novem bo višina omrežnine bolj odvisna od ure v dnevu in tudi od sezone. Reforma omrežnine, ki so jo pripravili na Agenciji RS za energijo, predvideva pet različnih časovnih in cenovnih blokov. Najdražjo omrežnino bomo plačevali za uporabo omrežja v zimski sezoni, na delovni dan v času dopoldanske in popoldanske konice, najcenejšo pa v času nižje sezone na dela prost dan v nočnem času. Odjemalec, ki bo svojo porabo elektrike lahko prilagodil in premaknil v cenovno bolj ugodne časovne bloke, bo s tem prihranil, hkrati pa tudi razbremenil omrežje v času koničnih obremenitev.

Vir: Petrol

*Višja, zimska sezona traja od novembra do februarja, nižja pa preostalih osem mesecev

Ta teden je sicer svet Agencije za energijo odločil, da začetek veljavnosti novega sistema omrežnine vnovič zamakne. Potem ko so julija letos datum začetka veljavnosti premaknili s prvega januarja na prvi marec prihodnje leto, so ga zdaj vnovič prestavili – na prvi julij. Razlog: dobavitelji elektrike naj ne bi bili pravočasno pripravljeni na nov sistem obračunavanja.

“Kazenska” omrežnina

Še ena pomembna novost v novem sistemu je uvedba pojma dogovorjene moči in uvedba “kazenske” omrežnine v primeru njenega preseganja. Dogovorjena moč po posameznih časovnih blokih bo za vsakega odjemalca posebej določena na podlagi konic njegove porabe v preteklosti. Skratka, distributer bo iz vašega preteklega obnašanja sklepal, kakšne so vaše maksimalne potrebe po elektriki čez dan in čez leto. Če boste s hkratno vključitvijo več naprav to mejo presegli, vam bodo zaračunali pribitek k omrežnini. Distributerji nas o naši dogovorjeni moči po posameznih časovnih blokih za leto 2024 že več mesecev obveščajo na računih za električno energijo (na spodnji sliki).

elektrika račun dogovorjena moč — Foto: N1

Dogovorjeno moč bo sicer v dogovoru z distributerjem električne energije mogoče spremeniti, kar bo zelo pomembno za tiste, ki bodo zaradi naložb v elektrifikacijo povečali porabo iz omrežja, denimo zaradi vgradnje toplotne črpalke ali postavitve domače polnilnice za električni avto. Če tega ne bodo storili, jih bo preseganje dogovorjene moči lahko močno udarilo po žepu.

To utegne postati problem, meni Jurij Jurše, vodja službe za strateški razvoj in inovacije pri Elektru Primorska. “Tisti, ki že danes porabijo veliko elektrike iz omrežja, bodo imeli že v začetku višjo dogovorjeno moč in posledično manjšo motivacijo za prilagajanje. Tistim, ki se bodo na novo odločali za namestitev toplotnih črpalk in nakup električnih avtomobilov, pa se bodo stroški zaradi preseganja dogovorjene moči bistveno povišali. Dogovorjeno moč je sicer res mogoče v dogovoru z distributerjem spremeniti. A povprečen odjemalec se s tem ne bo ukvarjal.”

Kako lahko sproti spremljamo, koliko elektrike porabimo?

Omrežnina za preseganje dogovorjene moči bo uporabnika lahko krepko udarila po žepu. Zato se postavlja vprašanje, kako lahko povprečen uporabnik ve, koliko električne energije porablja in kdaj njegova trenutna poraba presega dogovorjeno moč.

Vsak odjemalec električne energije lahko svojo porabo spremlja prek portala MojElektro (kot na spodnji sliki). Portal ima trenutno približno 47 tisoč registriranih uporabnikov, pri čemer je vseh gospodinjskih in poslovnih odjemalcev v Sloveniji približno milijon. Podatki o porabi so sicer na portalu na voljo s približno enodnevnim zamikom, zato za spremljanje porabe v realnem času ni primeren.

Vir: MojElektro

Če pa želite v vsakem trenutku vedeti, koliko elektrike porabljate, boste morali kupiti dodatno napravo, ki jo je treba priključiti na pametni števec. “Napredni števci novejših generacij omogočajo lokalni dostop do merilnih podatkov v realnem času preko t. i. I1 vmesnika na števcu, vendar je treba na sam števec namestiti poseben modul za zajem teh podatkov,” poudarjajo na Agenciji RS za energijo.

Po njihovem mnenju sicer masovne potrebe po podatkih v realnem času ni, “saj je dogovorjena moč ustrezno določena na podlagi pretekle rabe in morebitni redki presežki te moči ne bodo pomembno vplivali na končne stroške”. Razen pri tistih, ki bodo porabo elektrike bistveno povečali z vgradnjo novih naprav.

Pametni števci v akciji

Sprememba načina obračunavanja omrežnine je za Agencijo RS za energijo velik projekt, ki so ga začeli že leta 2020. Sistem, ki so ga izbrali, temelji na študiji, ki so jo izdelali strokovnjaki Elektroinštituta Milan Vidmar in Papeške univerze Comillas iz Španije.

Kot so nam povedali na Agenciji RS za energijo, izbrana metodologija po njihovem mnenju “celovito obravnava vse ključne izzive uporabe omrežja, podpira aktivni odjem, vzpostavitev vseh oblik samooskrbe ter zagotavlja enakopraven položaj vseh uporabnikov omrežja z vidika sodelovanja na trgu z električno energijo”.

Z novim omrežninskim sistemom bodo prvič bolj do izraza prišli pametni števci, ki jih distribucijska podjetja v zadnjem desetletju postopoma nameščajo pri odjemalcih. Trenutno so po podatkih Agencije RS za energijo nameščeni že pri več kot 90 odstotkih odjemalcev. Ti števci porabo odčitavajo vsakih 15 minut, to pa omogoča bolj natančno usmerjeno cenovno politiko. Nov omrežninski sistem po mnenju Agencije RS za energijo “izkorišča prednosti naprednega sistema merjenja, tako v smislu pravične stroškovne obremenitve posameznih končnih odjemalcev kakor tudi z vidika spodbujanja bolj ozaveščene rabe sistema”.

“Zakaj kompliciramo?”

Poraba elektrike postaja bolj zapletena. Razmere v omrežju se s povečanim nameščanjem sončnih elektrarn in toplotnih črpalk spreminjajo, konične obremenitve se povečujejo. In nov sistem omrežnine je poskus odzivanja in prilagajanja na te spremembe.

A med strokovnjaki ni enotnega mnenja, ali bo pristop, ki ga je izbrala Agencija RS za energijo, res dobro služil svojemu namenu. “Zakaj kompliciramo?” se denimo sprašuje dr. Tomi Medved, vodja laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. “Znano je, koliko denarja je treba zbrati na leto za normalno delovanje in investiranje v omrežje. Višina omrežnine se lahko porazdeli po bolj preprostih ključih, ne pa po sistemu, ki je zapleten, težko preverljiv in ga povprečen uporabnik težko razume.”

Zakaj ne bi naredili radikalne poenostavitve in postavimo sistem za prihodnost, razmišlja dr. Medved. “En primer zaračunavanja omrežnine bi lahko bil sistem vinjet, ki bi se razlikovale glede na porabo energije ali priključno moč: poraba upokojenke, ki živi sama in porabi malo elektrike, ustreza ’vinjeti za motor’. Običajno gospodinjstvo s štiričlansko družino porabi nekaj več, zato plača ’vinjeto za osebni avto’. Gospodinjstvo s toplotno črpalko in električnim avtomobilom pa plača ’vinjeto za kombi ali avtodom’.”

Na Agenciji RS za energijo vztrajajo, da je novi sistem obračunavanja omrežnine dovolj razumljiv slehernemu uporabniku. “V primerjavi z zdajšnjim tarifnim sistemom, pri katerem sta obstajali višja in nižja tarifa, novi sistem znotraj dneva zgolj dodaja še en časovni blok srednje obremenitve,” so nam odgovorili. “Povsem razumljive so tudi sezone – višja sezona predstavlja hladnejše mesece, ko je omrežje bolj obremenjeno, v nižji sezoni je omrežje manj obremenjeno.”

So pa v predstavitvah strokovni javnosti, ki so dostopne na spletu, predstavniki Agencije RS za energijo kot eno od potencialnih slabosti novega sistema omrežnine navajali tudi “kompleksnost za gospodinjske uporabnike”.

elektro omrežje — Foto: Srdjan Živulović/BOBO

“Pameten kompromis”

Za dr. Jurija Curka, svetovalca uprave za tehnološki razvoj pri distribucijskem podjetju Elektro Ljubljana, je novi omrežninski sistem pameten kompromis. “Aktivnim uporabnikom omogoča prilagajanje odjema in s tem znižanje zneska na položnici, hkrati pa tudi porabnikom, ki se jim s tem ne ljubi ukvarjati, omogoča dovolj udobno uporabo omrežja.” Priznava sicer, da je sistem zapleten. “Skrbi me, v kolikšni meri bomo zmogli o novem sistemu in njegovih zakonitostih ozavestiti odjemalce, ki zakonitosti upravljanja električnega omrežja ne poznajo in jih to tudi ne zanima.”

Za uporabnika bi bilo zagotovo najbolje, da se mu z višino omrežnine ne bi bilo treba ukvarjati, da bi bila cena ves čas enaka, priznava Curk. “A potem bi zaradi naših navad in življenjskega ritma nastajale konice v porabi, ki bi jih električno omrežje težko preneslo. Lahko seveda investiramo v okrepitev omrežja, a je glede na omejena sredstva vprašljivo investirati v predimenzioniran sistem, ki bo nato samo nekaj ur na leto obratoval na polni kapaciteti. Bolje je skušati te vrhove v porabi zgladiti. Tak sistem bo za porabnika, ki za razvoj in vzdrževanje omrežja plačuje omrežnino, gotovo cenejši.”

Bodo zneski na položnicah višji?

Natančnih izračunov, kaj novi sistem omrežnine pomeni za zneske na položnicah, še ni mogoče izdelati, ker Agencija RS za energijo še vedno ni objavila omrežninskih tarif za prihodnje leto. Rok za to se jim izteče v sredo, 15. novembra.

Glede na informacije, ki so že na voljo, pa je mogoče sklepati, da predvsem gospodinjski odjemalci velike spremembe vsaj sprva ne bodo občutili. Večina odjemalcev bo v prehodnem obdobju dveh let tudi oproščena plačevanja “kazenske” omrežnine za morebitno preseganje dogovorjene moči. “Iz dosedanjih analiz izhaja, da za povprečnega gospodinjskega odjemalca na letni ravni ne bo sprememb oziroma bo večina teh odjemalcev plačevala nekoliko manj,” so nam povedali na Agenciji RS za energijo.

Da se zaradi ohranjanja “socialnega miru” za gospodinjstva končni znesek na računu verjetno ne bo bistveno spremenil, pričakuje tudi dr. Tomi Medved. “Podražilo pa se bo upravljanje sistema, torej spremljanje in izračunavanje vsakokratne omrežnine.”

Nasrkala bo “nič kriva” industrija

Drugačna pa je zgodba pri industrijskih odjemalcih. “Najbolj bodo z novim sistemom omrežnine prizadeta podjetja, ki ne bodo mogla prilagajati odjema,” je jasen Tomi Medved.

Tudi Jurij Jurše glede na predstavitve novega sistema, pri katerih je sodeloval, sklepa, da se največja sprememba obeta industriji. Skrbi ga, da bomo s tem problem preobremenjenosti omrežja reševali na napačnem koncu. “Upam si trditi, da je naše srednjenapetostno omrežje večinoma precej robustno in zmogljivo, potrebe po optimizaciji so manjše kot na nizkonapetostnem omrežju. In industrija je povečini priklopljena neposredno na srednjenapetostno omrežje. Z višjimi stroški omrežnine se bodo morali torej verjetno spopasti predvsem tisti, ki ne povzročajo preobremenjenosti omrežja.”

Na drugi strani za gospodinjstva bistvenega povišanja stroškov za omrežnino ne pričakuje. “To pa lahko pomeni, da bo cenovni signal za prilagajanje manjši in nizkonapetostnega omrežja ne bomo razbremenili. Mi pa bi si želeli razbremeniti ravno nizkonapetostno omrežje, na srednjenapetostnem imamo bistveno manj težav z zmogljivostjo.”

Problem lokalnih “zamašitev”

Lokalne zamašitve na nizkonapetostnem omrežju bodo tudi z novim sistemom omrežnine ostale problem. Ta se bo lahko še poslabšal, opozarja Tomi Medved. “Če se deset sosedov zato, ker je v določenem času najnižja omrežnina, naenkrat odloči in priklopi električni avto na polnjenje, bo to preobremenilo lokalno vejo nizkonapetostnega omrežja in prekinilo napajanje celotne ulice.”

Na Agenciji RS za energijo se strinjajo, da nova metodologija obračunavanja omrežnine ne more rešiti lokalnih težav v omrežju. “Tovrstna problematika se rešuje s sistemskimi storitvami ali pa z uvedbo lokalne dinamične omrežninske tarife, ki jo nova metodologija prav tako omogoča in jo lahko uveljavi operater.”

Lokalna dinamična omrežninska tarifa pomeni, da bodo distributerji dobili možnost zaračunavanja dodatnega spremenljivega zneska za omrežnino v času kritične konične obremenitve omrežja na določenem geografskem območju. Če boste želeli v času največje obremenitve omrežja denimo polniti električni avto, boste morali za to doplačati.

Po mnenju dr. Medveda za zagotovitev optimalnega delovanja omrežja na lokalni ravni ne bo šlo drugače, kot da uvedemo načine za aktivno upravljanje omrežja, torej možnost, da operaterji omrežja na daljavo začasno omejijo porabo odjemalcev na določenem območju. Trenutno je to nemogoče. “Trenutno distributerji niso operaterji omrežja, so samo njegovi vzdrževalci. Nimajo namreč možnosti aktivnega poseganja v omrežje in prilagajanja porabe. Ne morejo na daljavo omejevati porabe ali izklapljati uporabnikov. Pametni števci so “bolj neumni kot pametni”, saj preko teh števcev distributerji ne morejo upravljati ničesar.”

Raba elektrike bo v prihodnje še bolj zapletena

S prenovo omrežninskega sistema dobivamo prve zametke dinamičnih, spreminjajočih se cen za dobavo električne energije, ki bodo v prihodnje postajale še bolj izrazite. Kar zadeva plačevanje omrežnine, na Agenciji za energijo napovedujejo, da nas po večletnih izkušnjah s prenovljenim sistemom verjetno čakajo še dodatne spremembe, po katerih bodo za uporabo omrežja morali plačevati ne samo odjemalci, temveč tudi proizvajalci. Takrat tudi denimo oddajanje viškov elektrike, ki jih proizvede vaša sončna elektrarna na strehi, ne bo vedno brezplačno.

Prav tako pa se nam nakazuje tudi uvedba dinamičnih, spreminjajočih se cen električne energije po različnih delih dneva. “Večji dobavitelji bi morali ponujati pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije že sedaj,” pravijo na Agenciji RS za energijo. Tega ne počnejo predvsem zato, ker je cena elektrike trenutno regulirana. “V vsakem primeru pričakujemo, da bodo dobavitelji zaradi reforme obračuna omrežnine povečali raznolikost ponudbe produktov dobave elektrike, kar se dogaja tudi v drugih državah.”

Časi, ko je bila cena elektrike v vtičnici predvidljiva in ko se posameznim odjemalcem ni bilo treba ukvarjati s tem, kakšno je stanje v omrežju, se z zelenim prehodom nezadržno poslavljajo.