Odgovor na vprašanje v naslovu je na prvi pogled preprost, dejansko pa zelo izmuzljiv. Tako zelo, da se svetovnim državam o tem že desetletja ne uspe poenotiti. "Za nekoga terorist, za drugega borec za svobodo," je eden najpogosteje uporabljenih rekov, ki povzame bistvo.
Odsotnost splošno sprejete definicije terorizma na mednarodni ravni pa omogoča različne interpretacije, dvojna merila in tudi številne zlorabe človekovih pravic.
“Če Varnostni svet ne obsodi tega terorističnega napada, je njegova kredibilnost na preizkušnji,” je prejšnji teden na seji Varnostnega sveta Združenih narodov opozoril libanonski zunanji minister Abdalah bou Habib, nanašajoč se na množične eksplozije komunikacijskih naprav, katerih tarče so bili pripadniki gibanja Hezbolah, a so ubile in poškodovale tudi številne nedolžne civiliste.
Gibanje Hezbolah območje na severu Izraela, kjer živijo civilisti, obstreljuje z raketami, mu je nasprotoval izraelski predstavnik Danny Danon. “To ni bilo izzvano. Gre za preračunljivo akcijo v podporo palestinskemu gibanju Hamas.”
Doslej je bilo v obstreljevanju ubitih več deset Izraelcev, več kot 60 tisoč se jih je moralo začasno izseliti. “Uporabili bomo vsa sredstva za obrambo svojih državljanov,” je vztrajal Danon. Libanonskemu ministru je očital, da je “teroristični organizaciji dopustil oblikovanje države znotraj njegove države”.
Izraelsko prestrezanje raket, izstreljenih iz Libanona (Foto: Profimedia)
“Malo besed je tako nedoločnih kot terorizem”
V sodobnih konfliktih ni nič nenavadnega, da obe strani druga drugo obtožujeta terorizma. “Malo besed je obremenjenih s toliko nedoločnosti, subjektivnosti in političnimi razhajanji kot terorizem,” je že leta 2008 zapisal avstralski profesor prava dr. Ben Saul, ki je bil lani imenovan za posebnega poročevalca ZN za človekove pravice in terorizem. “Izraz ima sposobnost, da očrni in razčloveči tistega, v katerega je usmerjen. Izraz je ideološko in politično nastrojen, slabšalen, nakazuje moralno, družbeno in vrednostno sodbo.”
Zunanjepolitični urednik BBC John Simpson je oktobra lani, po napadu Hamasa na izraelske civiliste, tako odgovoril na očitke, zakaj oboroženih pripadnikov Hamasa v prispevkih ne označujejo za teroriste: “Terorizem je čustveno nabita beseda, ki jo ljudje uporabljajo za tisto, česar moralno ne odobravajo. Enostavno ni naloga BBC, da ljudem govori, koga naj podpirajo in koga obsojajo – kdo so dobri in kdo slabi.”
“Vsakdanje življenje prežema ozračje strahu”
Strokovnjaki Združenih narodov na čelu s posebnim poročevalcem Benom Saulom so nedavno izraelsko akcijo z eksplozijami komunikacijskih naprav obsodili in jo označili za “grozljivo kršitev mednarodnega prava”.
Družbena omrežja so bila polna posnetkov ranjenih v eksplozijah (Foto: Profimedia)
Nasilje, ki je namenjeno širjenju terorja med civilisti, tudi če je namenjeno odvračanju od podpore nasprotniku, je vojni zločin, so zapisali. “Vsakdanje življenje v Libanonu zdaj prežema ozračje strahu.”
Zdi se, kot bi Izrael obtožili terorizma, ne da bi neposredno uporabili to besedo.
V oboroženem spopadu ni terorizma, ampak …
“Če štejemo, da obstaja med Hezbolahom in Izraelom stanje oboroženega spopada, ker se stalno obstreljujejo, bi težko rekli, da je šlo pri eksplozijah komunikacijskih naprav za terorizem, ker je šlo za uporabo določene vrste orožja proti strani v oboroženem spopadu,” nam je pojasnila dr. Vasilka Sancin, predstojnica katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti UL, sicer tudi članica Svetovalnega odbora Sveta ZN za človekove pravice in nekdanja članica Odbora ZN za človekove pravice.
dr. Vasilka Sancin (Foto: Egon Parteli/N1)
Je pa po njenih besedah pri tem treba ugotoviti, ali je bil napad izveden skladno s temeljnimi načeli oboroženih spopadov, kot sta načelo razlikovanja med borci in civilisti ter načelo sorazmernosti. “Če ne, lahko lahko govorimo o vojnih hudodelstvih. Če bi se enak napad zgodil izven stanja oboroženega spopada, bi lahko govorili o terorizmu. V stanju oboroženega spopada ni potrebe po zatekanju na področje, kjer ni tako zelo jasnih opredelitev in kjer se lahko potem dogajajo številne zlorabe.”
Enotna definicija terorizma ne obstaja
Glede na to, koliko govorimo o terorizmu, bi pričakovali, da se vsi strinjamo, kaj ta beseda pomeni. A ni tako. “V mednarodnem pravu ni celovite definicije terorista ali terorizma. Prav tako ni enotne definicije po nacionalnih zakonodajah držav,” pojasnjuje za N1 dr. Vasilka Sancin. “Očitno je, da je ta pojem tako politično občutljiv, da na mednarodni ravni še ni bilo mogoče priti do enotne definicije.”
Je pa, poenostavljeno, v vseh definicijah terorist označen kot “nekdo, ki seje strah med prebivalstvom in druge sili k določenemu ravnanju za dosego določenega ideološkega namena”, je še dodala Sancin.
Upodobitev posebnega revolcionarnega sodišča v času jakobinskega terorja (Foto: Georges Cain/Profimedia)
Beseda terorizem je bila za opisovanje nasilnih dejanj, ki so namenjena zastraševanju javnosti, prvič uporabljena konec 18. stoletja v Franciji, v času t. i. jakobinskega terorja, množične uporabe giljotine za ubijanje in zastraševanje političnih nasprotnikov.
Množične zlorabe protiterorističnih zakonov
Odsotnost splošno sprejete definicije terorizma ima hude posledice, je prof. Saul v vlogi posebnega poročevalca ZN zapisal v letos objavljenem poročilu. “Nacionalne in regionalne definicije terorizma kršijo načelo zakonitosti in številne temeljne pravice. Nejasna kazniva dejanja v zvezi s terorističnimi organizacijami kriminalizirajo vedenje in izražanje, ki ni v neposredni vzročni povezavi s terorističnim nasiljem. Organizacije in posamezniki so uvrščeni na seznam teroristov brez ustreznega postopka ali sodnih jamstev. Pretirane protiteroristične sankcije in zakoni o financiranju spodkopavajo zakonite neprofitne organizacije, svobodo združevanja, zbiranja in izražanja ter humanitarne dejavnosti, zaščitene z mednarodnim humanitarnim pravom. Protiteroristični zakoni so zlorabljeni proti političnim nasprotnikom in disidentom, medijem, civilni družbi in manjšinam.”
Posebni poročevalec ZN Ben Saul (Foto: ZN/OHCHR)
Po 11. septembru je vse drugače …
Pomembna prelomnica, kar zadeva obseg zlorab besede terorizem, se je glede na opozorila strokovnjakov zgodila po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v ZDA. “Pred 9/11 odsotnost skupne definicije terorizma ni imela pravnih posledic, saj od nje niso bile odvisne nobene pravice ali dolžnosti držav,” je že leta 2008 opozoril Ben Saul. “Nato pa se je to spremenilo. Varnostni svet Združenih narodov je od držav zahteval uvedbo ukrepov za preprečevanje terorističnih dejanj in pregon teroristov.”
Tri tedne po napadih 11. septembra je Varnostni svet sprejel resolucijo 1373, ki od vseh držav članic ZN zahteva izvajanje ukrepov proti “teroristom” in proti “terorističnim dejanjem” – vključno s kriminalizacijo financiranja terorizma, zatiranjem terorističnih skupin in preprečevanjem gibanja teroristov.
Teroristični napad 11. 9. 2001 (Foto: Profimedia)
Uničevanje pravice nasilnega upora proti zatiralski oblasti
Varnostni svet je izrazom podelil pravno pomembnost, ne da bi jih hkrati definiral. “Posledično so bile vlade držav pooblaščene, da enostransko in subjektivno definirajo terorizem, kar je vodilo v zelo različne in medle definicije, med katerimi jih veliko kriminalizira legitimne nasprotnike,” je opozoril Ben Saul.
To pa je imelo tudi pogubne posledice za osvobodilna gibanja po svetu. “Mednarodno pravo je po 9/11 začelo uničevati dragoceno človekovo pravico do nasilnega upora proti oblasti, ki zatira človekove pravice. Številne države po svetu so kriminalizirale kakršnokoli politično nasilje proti katerikoli vladi, tako demokratični kot avtoritarni.”
Tudi utišanje nasprotnikov in vzbujanje strahu
Primeri zatiranja opozicijskih gibanj brez prepričljivih dokazov o terorističnih namenih so postali nekaj vsakdanjega. Nevladna organizacija Amnesty International je letos denimo opozorila na velik porast zlorabe protiterorističnih zakonov v Rusiji po napadu na Ukrajino.
“Pod krinko zagotavljanja nacionalne varnosti oblast svoja protiteroristična pooblastila zlorablja za utišanje kritikov in nasprotnikov. /…/ Zakoni, nejasni v besedilu in samovoljni v uporabi, se uporabljajo za utišanje glasov nasprotovanja in vzbujanje strahu med tistimi, ki si upajo spregovoriti,” je dejal Oleg Kozlovsky, raziskovalec Amnesty Internationala za Rusijo.
Ruska gledališka režiserka Jevgenija Berkovič, obtožena upravičevanja terorizma (Foto: Profimedia)
Turčija je pod krinko uveljavljanja mednarodnih priporočil za preprečevanje financiranja terorizma sprejela zakon, ki ji daje nesorazmerno moč nadzora nad vsemi neprofitnimi in nevladnimi organizacijami.
Mjanmarska vojska je nedavno za “teroristične” skupine razglasila tri velike etnične oborožene skupine. Te se borijo proti vojaški hunti, ki je oblast nasilno prevzela leta 2021.
Boj za okolje kot ekoterorizem?
Ob zaostrovanju podnebnih sprememb in okoljskih protestov se vse pogosteje pojavljajo tudi težnje, da bi za teroriste označili okoljske protestnike. Nevladna organizacija Human Rights Watch navaja številne primere po svetu, kjer so oblasti okoljske aktiviste utišale s pomočjo protiterorističnih zakonov.
Spopad med okoljskimi aktivisti in policijo (Foto: Profimedia)
Francoski notranji minister Gerald Darmanin je lani po spopadih med policijo in okoljskimi aktivisti med protesti proti gradnji vodnih zadrževalnikov za namakanje kmetijskih površin (na zgornji sliki) aktiviste označil za “ekoteroriste” in odredil prepoved delovanja gibanja Les Soulevement de la terre, ki naj bi bilo odgovorno za nasilje. Sodišče je njegovo odločitev nekaj mesecev zatem razveljavilo in jo označilo za neprimerno, nepotrebno in nesorazmerno.
Ko je celo agencija Združenih narodov teroristična organizacija …
Izrael je konec leta 2021 šest palestinskih civilnodružbenih organizacij razglasil za teroristične organizacije. Julija letos je izraelski kneset potrdil osnutek zakona, ki bi za teroristično organizacijo razglasil tudi Agencijo Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Izrael namreč agencijo, ki je bila s sklepom generalne skupščine ZN ustanovljena leta 1949, obtožuje tesnih vezi s Hamasom. 19 uslužbencev UNRWA (večino uslužbencev predstavljajo Palestinci) naj bi glede na ugotovitve izraelskih obveščevalnih služb sodelovalo pri Hamasovem napadu na izraelske civiliste oktobra lani, ki je sprožil nov val nasilja.
Služba ZN za notranjo revizijo v svojem poročilu o preiskavi obtožb ugotavlja, da izraelskih dokazov o tem niso mogli neodvisno potrditi, je pa UNRWA zaradi indicev, da “bi lahko” sodelovali pri Hamasovem napadu, odpustila devet zaposlenih.
Izraelski predstavnik v ZN Danny Danon predstavlja obtožbe (Foto: Profimedia)
Prejšnji teden so izraelski vojaki vdrli na sedež televizije Al Džazira v Ramali na Zahodnem bregu in ga zaprli. Razlog: televizija naj bi s svojim poročanjem “spodbujala in podpirala terorizem”.
Palestinsko gibanje – izvor nesoglasij o definiciji terorizma
Desetletja trajajoči izraelsko-palestinski spor je eden ključnih dejavnikov, ki preprečuje soglasje o definiciji terorizma, opozarja dr. Vasilka Sancin. “Ravno tukaj se je namreč na mednarodni ravni začelo zapletati – kako označiti palestinsko gibanje?”
Izrael je na palestinskih ozemljih okupator, to je letos v mnenju potrdilo tudi Meddržavno sodišče Združenih narodov. Oborožen upor proti okupatorju pa je po mednarodnem pravu legitimno dejanje.
Naroda, ki se upravičeno bori za svojo samoodločbo, ne bi smeli šteti za teroristično organizacijo, poudarja dr. Sancin. “Se pa takoj pojavi naslednje vprašanje: kdo so legitimni predstavniki takšnega naroda? To tipično vidimo v primeru Palestine, kjer imamo palestinsko oblast, s predstavniki gibanja Fatah, ki je ostalo brez resne moči v dialogu z Izraelom, hkrati pa tudi gibanje Hamas, ki ga mnoge države označujejo za teroristično organizacijo. Pri čemer nekatera dejanja Hamasa dejansko zastrašujejo civilno prebivalstvo, kar je skupni imenovalec terorizma. Je pa to gibanje hkrati na zadnjih legitimnih volitvah dobilo veliko podpore prebivalstva.”
Deček v šoli v Gazi, ki so jo uničile izraelske rakete (Foto: Profimedia)
Terorizem in rasizem
Če si želimo priznati ali ne, je do oznake borca za svobodo bistveno lažje priti, če je vaša koža prave (svetle) barve.
Kot opozarja Khaled Beydoun, profesor prava na ameriški univerzi Arizona State, je razlika med obravnavo ukrajinskih borcev proti ruskemu okupatorju in podobnih situacij v muslimanskem svetu zelo povedna. “Javna predstava o borcih za svobodo in teroristih je močno povezana z raso in rasizmom. Navadni Ukrajinci, ki poprimejo za orožje in mečejo molotovke, so heroji, muslimani v enaki situaciji, v zasledovanju pravice do samoodločbe, pa ekstremisti.”
Muslimani so poročanja vredni le kot zlobneži, nikoli kot žrtve, je v reviji Harvard Law Review še zapisal Beydoun. “Svet ne trzne ob imperialnem nasilju proti muslimanom, ki so še vedno označeni za teroriste, tudi ko je proti njim uperjen državno podprt teror.”
Je izraz “terorizem” razvrednoten?
Ali je ob vsej čustveni konotaciji ter fleksibilnem in rasno nabitem pomenu izraz terorizem uporaben za snovanje varnostnih politik? Sta ga njegova prepogosta uporaba in zloraba razvrednotili? Ali danes sam izraz brez skupne definicije torej povzroča več škode kot koristi?
“Ne zdi se mi, da bi prisotnost izraza terorizem povzročala več škode kot koristi,” odgovarja dr. Sancin. “Po mojem je izraz pomemben, zlasti ko govorimo o preprečevanju tega pojava. Ker poudarja težo ideološko motiviranega ravnanja in njegovih posledic, grozote, ki jih terorizem povzroča, kar pa motivira države, da se bolj odločno odzovejo in sprejmejo ukrepe za zaščito prebivalstva. Res je, da se pojavljajo tudi zlorabe, a menim, da pozitivni učinki prevladajo nad negativnimi.”
Definicije terorizma
V slovenski zakonodaji definicijo terorizma vsebuje Kazenski zakonik, ki v 108. členu navaja številna kazniva dejanja (napad na življenje ali kritično infrastrukturo, ugrabitev …), ki štejejo za terorizem, če jih posameznik stori “z namenom, da bi uničil ali hudo ogrozil ustavne, gospodarske, socialne ali politične temelje Republike Slovenije ali druge države ali mednarodne organizacije, da bi hudo zastrašil prebivalstvo oziroma da bi prisilil vlado Republike Slovenije ali druge države ali mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali opusti”.
Za terorizem se šteje tudi grožnja s tovrstnim dejanjem, kaznivo pa je tudi financiranje terorizma in novačenje teroristov ter ščuvanje k terorizmu in njegovo javno poveličevanje.
Evropska unija terorizem definira kot huda kriminalna dejanja, katerih namen je bodisi resno zastrašiti prebivalstvo, bodisi prisiliti oblast države ali mednarodno organizacijo k izvedbi ali opustitvi določenega dejanja, bodisi resno destabilizirati ali uničiti temeljne politične, gospodarske, ustavne ali družbene strukture države ali mednarodne organizacije.
Svet Evrope naj bi v začetku prihodnjega leta sprejel novo, “panevropsko” definicijo terorizma. “Definicija bo izboljšala konsistentnost in primernost uporabe protiterorističnih ukrepov, hkrati pa bo še bolje varovala pred arbitrarno, napačno in zlonamerno uporabo tovrstnih ukrepov,” nam je povedal Carlo Chiaromonte, koordinator za protiterorizem pri Svetu Evrope.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje