Kdo služi z eksplozijo negativnih cen elektrike?

Rotacijska gred turbine v črpalni hidroelektrarni Avče (Foto: Bobo)

Cene elektrike na borzi so zaradi povečevanja deleža sončnih in vetrnih elektrarn v omrežju vse pogosteje negativne. Proizvajalci morajo odjemalcem v določenih urah dneva dejansko plačati, da porabljajo elektriko, ki jo proizvedejo. To ima številne zanimive posledice, od izklapljanja sončnih elektrarn iz omrežja do popravljanja finančnega izplena Teš 6. Hkrati pa ima to lahko negativne posledice za zeleni prehod in zanesljivost oskrbe z elektriko, saj slabša ekonomiko tako obstoječih elektrarn kot tudi investicij v nove proizvodne zmogljivosti. Kako sploh dobimo negativne cene in zakaj se pojavljajo? Komu koristijo in komu škodijo? In zakaj se bo nanje do nadaljnjega treba navaditi?

Negativne borzne cene elektrike v evropskem elektroenergetskem sistemu poznamo že vrsto let, predvsem v tistih državah, ki so že v preteklosti veliko vlagale v pridobivanje elektrike iz sončnih in vetrnih elektrarn. A do zdaj je bil to vseeno praviloma redek pojav, prisoten le na nekaterih trgih znotraj EU in še to zgolj za nekaj ur v letu. Lani pa se je to spremenilo.

“Leta 2023 smo bili priča eksploziji negativnih cen elektrike,” je v letos izdanem poročilu zapisala evropska Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) s sedežem v Ljubljani.

Nekatere države, predvsem na severu Evrope, so lani zabeležile tudi po več kot 400 ur, ko so bile borzne cene za dan vnaprej negativne. Portugalska in Španija sta negativne cene prvič izkusili šele letos, v Italiji nanje še čakajo.

“Letos se je delež negativnih ur potrojil”

V Sloveniji smo negativne cene za posamezne ure pri borznem trgovanju za dan vnaprej po podatkih sistemskega operaterja elektroomrežja ELES prvič zabeležili leta 2017. Lani je bilo ur z negativnimi cenami v celotnem letu blizu sto. Letos jih je bilo že do sredine poletja več kot 200.

“Letos se je delež ur z negativnimi cenami potrojil glede na enako obdobje v letu 2023,” nam je povedal Jurij Klančnik, direktor področja za obratovanje sistema na ELES. “Pojav negativnih cen je vedno bolj izrazit. Glavni razlog je, da je proizvodnja električne energije v posameznih urah v dnevu večja od potreb. Več kot je v sistemu obnovljivih virov, ki so subvencionirani, bolj pogosto se pojavljajo negativne cene.”

Glavni sezoni negativnih cen: pomlad in jesen

Glavni sezoni negativnih cen sta pomlad in jesen, poleti je pojav za zdaj nekoliko manj izrazit. Sončnim elektrarnam se namreč v poletni vročini nekoliko zmanjša učinkovitost, poleg tega pa velik del njihove proizvodnje čez dan porabijo klimatske naprave.

Največji presežki energije iz sonca se tako pojavljajo v spomladanskem in jesenskem času, ko ni velikih potreb po ogrevanju ali hlajenju, hkrati pa je sonce takrat nekoliko nižje na nebu, kar pomeni, da svetloba na sončne panele pada pod idealnim kotom za maksimalno proizvodnjo.

Slovenski rekord: -500 €

Do zdaj rekordna negativna cena za Slovenijo je bila po podatkih energetske borze BSP Southpool zabeležena na nedeljo, 2. julija 2023, ko je med 14. in 15. uro znašala kar -500 evrov za megavatno uro. Hipotetična elektrarna z nazivno močjo 100 MW bi morala torej v tisti uri, če bi želela proizvajati pri polni moči, za to plačati 50 tisoč evrov.

Kako se oblikuje borzna cena elektrike?

Da bi razumeli pojav negativnih borznih cen elektrike, je treba najprej razumeti način, kako se ta borzna cena oblikuje. Kot pojasnjuje dr. Andrej Gubina, strokovnjak za omrežja in profesor na Fakulteti za elektrotehniko UL, se glavnina trga z električno energijo izravna na avkcijah za dan vnaprej. “Vsi proizvajalci, ki želijo jutri proizvajati, morajo danes do poldneva podati svoje ponudbe za vsako od 96 15-minutnih obratovalnih obdobij v jutrišnjem dnevu, od polnoči do polnoči.”

dr. Andrej Gubina (Foto: Ministrstvo za digitalno preobrazbo/X)

Porabniki energije morajo v istem roku poslati svoja povpraševanja za porabo. Veliki porabniki to storijo sami, za gospodinjstva to naredijo dobavitelji elektrike.

“Prejete proizvodne ponudbe za dan vnaprej energetska borza uredi po velikosti od najcenejše do najdražje, in tako nastane krivulja ponudbe,” pojasnjuje Gubina. “Krivulja povpraševanja nastane tako, da borza uredi povpraševanja po višini cene, od najdražje do najcenejše.”

Kjer se krivulji ponudbe in povpraševanja sekata, se za posamezno obratovalno periodo določi tržna cena in tržna količina. “Toliko energije bo proizvedeno v njej, in toliko bodo vsi proizvajalci, ki so nominirani za proizvodnjo, plačani zanjo – in toliko bodo tudi odjemalci plačali zanjo.”

Elektrarne, ki so ponudile previsoko ceno, v tistem obdobju ne smejo proizvajati in morajo čakati na drugo priložnost.

Sončne elektrarne lahko ponudijo ceno 0 evrov

Avkcijski trg sili proizvajalce, da ponujajo čim ceneje, pojasnjuje Gubina. In sončne ter vetrne elektrarne, ki imajo skoraj ničelne obratovalne stroške in brezplačno “gorivo”, si brez težav privoščijo, da svojo energijo ponudijo po ceni nič evrov. S tem si pač zagotovijo pravico do proizvodnje v izbranem obdobju.

“To na trgu pogosto povzroča presežek proizvodnje iz obnovljivih virov (OVE), ki imajo nizke spremenljive stroške, in to predvsem v obdobjih z veliko vetra in sonca, razlaga Gubina. “Ko je poraba nizka in je vetroven ter sončen dan, se lahko zgodi, da je celotna poraba pokrita samo z OVE. Ostale elektrarne ne smejo proizvajati – razen, če izvažajo elektriko v tujino na druge borze.”

Vetrne in sončne elektrarne — Negativne cene povzroča obilica obnovljivih virov (Foto: Profimedia)

Zaustavitev je lahko dražja od proizvodnje po negativni ceni

A nekatere elektrarne si ne morejo privoščiti, da v takem obdobju ne bi proizvajale elektrike. “Termoelektrarne ne moremo zaustaviti za 15 minut ali za eno uro in jo potem spet zagnati, saj so stroški zaustavitve in zagona preveliki.”

Če elektrarne več period zaporedoma ne proizvajajo, in se to ponavlja pogosto, ne pokrijejo več svojih spremenljivih stroškov in gredo v stečaj. “Da bi to preprečili, proizvajalci ponudijo negativne cene na trgu, da bi le bili cenejši od OVE in bi vendarle lahko proizvajali.”

Bolj se jim splača za nekaj ur v dnevu ponuditi proizvodnjo po negativni ceni in prebroditi obdobje do vrnitve normalno visokih cen, kot pa popolnoma zaustaviti proizvodnjo.

Tudi številnim sončnim elektrarnam se splača proizvajati kljub negativnim cenam na trgu. “Lastnikom sončnih elektrarn, ki imajo subvencionirano proizvodnjo, se splača proizvajati, dokler je subvencija višja od stroška negativne cene,” nam je razložil Jurij Klančnik. “Če imam subvencijo po 100 evrov na megavatno uro, lahko proizvajam tudi v primeru, da je borzna cena elektrike -20 evrov, saj še vedno zaslužim 80 evrov. To je ključni faktor pri negativnih borznih cenah elektrike.”

“Vsi si prizadevamo, da bi se negativnim cenam izognili”

V slovenskem elektroenergetskem sistemu elektrarn, ki bi bile prisiljene obratovati po negativnih cenah, ni veliko. JEK in Teš, naši najmanj fleksibilni elektrarni, svojo proizvodnjo praviloma prodata za leto dni vnaprej in tako nista odvisni od dnevnih cenovnih nihanj.

Se pa slovenski proizvajalci, kot so nam povedali na Holdingu slovenske elektrarne (HSE), na obdobja negativnih cen temeljito pripravijo. “Vsi si prizadevamo, da bi se izognili negativnim cenam,” nam je pojasnil Janez Selan, vodja oddelka kratkoročne prodaje proizvodnje na HSE. “Za čas, ko so napovedane negativne cene, skušamo čim bolj zmanjšati proizvodnjo. Zaustavimo oz. izločimo vse proizvodne enote, pri katerih je to tehnično in ekonomsko upravičeno.”

Meteorologi kot “zelo iskana roba”

Na dneve, ko so glede na napovedane razmere pričakovane negativne borzne cene elektrike, se s pomočjo analitskega oddelka pripravijo že več dni vnaprej, je razložil Selan. “V takšnih primerih denimo načrtno izpraznimo akumulacijske bazene hidroelektrarn, da se v času negativnih cen ne preliva in da se celo napolnijo bazeni za polno moč v sosednjih cenovno ugodnejših urah.”

Hkrati pa spremljajo cene na drugih trgih, če kje morda niso negativne, in skušajo viške plasirati tja. Pri tem je zelo pomembna informacija o vremenu po Evropi. “Če je vreme oblačno in je proizvodnja sončnih elektrarn nizka, so cene redko negativne. Že en nepredviden večji oblak pa lahko povsem poruši napovedi.”

Meteorologi so zaradi vse večje odvisnosti od vremena v energetiki po njegovih besedah postali “zelo iskana roba”.

Izklop sončnih elektrarn v času negativnih cen

Ko so cene elektrike negativne, pri HSE iz omrežja izklopijo tudi nekatere njihove sončne elektrarne. “V portfelju imamo različno stare sončne elektrarne,” je pojasnil njihov izvršni direktor proizvodnje Matjaž Eberlinc. “Za nekatere še vedno veljajo subvencije in dobivamo t. i. feed-in tarife, torej fiksno ceno za proizvodnjo. Teh ne izklapljamo. Izklapljamo pa tiste sončne elektrarne, za katere ne prejemamo subvencij in ki smo jih v naš portfelj vključili kot enega od proizvodnih virov. Če bi te elektrarne proizvajale elektriko v času negativnih cen, bi morali za to namreč plačati.”

Tak primer je sončna elektrarna Prapretno na spodnji fotografiji.

sončna elektrarna Prapretno

Sončna elektrarna Prapretno (Foto: Žiga Intihar/HSE)

“Prisilno” proizvajanje največje slovenske sončne elektrarne

Drugačna pa je zgodba trenutno največje sončne elektrarne v Sloveniji z močjo 6 MW (na spodnji fotografiji), ki stoji ob akumulacijskem bazenu hidroelektrarne Brežice. Kot so nam pojasnili v Gen Energiji, ki je prek družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) lastnica elektrarne, je ob negativnih cenah elektrike ne izklapljajo. “Družba HESS je namreč prejela subvencijo, s katero se je obvezala, da bo s proizvodnjo elektrike s to sončno elektrarno prihranila določeno količino CO2, v nasprotnem primeru pa bo morala subvencijo vrniti. Zaradi nestanovitnosti vremena, ki vpliva na proizvodnjo, in ker lahko na sončni elektrarni pride tudi do okvar, je iz previdnosti ne izklapljajo.”

Torej, v strahu pred izgubo subvencije elektrarne ne izklapljajo iz omrežja, tudi če morajo za njeno proizvodnjo v času negativnih cen plačevati. Si pa želijo, da bi jim pristojno ministrstvo pri tem pogledalo skozi prste. “V HESS so za obvladovanje nastale situacije ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zaprosili za možnost, da se izpadle energije kot posledice negativnih cen ne bi upoštevalo pri doseganju kazalnika o prihranku CO2. Na odgovor ministrstva še čakajo,” so nam odgovorili z Gen energije.

sončna elektrarna Brežice HESS — Foto: BOBO

Kaj to pomeni za lastnike samooskrbnih sončnih elektrarn?

Negativne cene lastnikov samooskrbnih sončnih elektrarn ne prizadenejo. Njihove strešne elektrarne lahko tudi v času negativnih cen nemoteno proizvajajo elektriko. “Samooskrbne elektrarne proizvajajo za števcem, torej se njihova proizvodnja občuti kot zmanjšanje porabe,” je pojasnil Andrej Gubina. “Viške proizvodnje prevzame dobavitelj in jih obravnava v svojem portfelju, plača pa jih po cenah trga na drobno. Samooskrbniki cen na debelo ne občutijo.”

Po mnenju Jurija Klančnika lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn verjetno tudi nikoli ne bodo izpostavljeni na dnevnem trgu na način, da bi morali biti pozorni na negativne cene in izklapljati sončne elektrarne. “Po mojem mnenju bo morala to nekako kompenzirati država, ki ljudi sama spodbuja k množičnemu nameščanju sončnih elektrarn.”

Kako v Teš služijo na račun negativnih cen?

Negativne cene paradoksalno pomagajo izboljševati poslovni rezultat termoelektrarne v Šoštanju. Čeprav je elektrika, ki jo proizvede Teš, prodana za leto vnaprej, proizvodnjo elektrarne v času negativnih cen vseeno znižajo, kolikor je tehnično mogoče. “Čas negativnih cen izkoristimo tako, da proizvodnjo Teš v tistem času zmanjšamo na minimum in že prodano elektriko, ki bi jo morali po pogodbi proizvesti, dokupimo na trgu po negativnih cenah,” nam je pojasnil Janez Selan. “S tem dobimo plačilo za odjem, hkrati pa prihranimo pri stroških goriva in CO2 kuponov za Teš.”

Tisti, ki ima fleksibilno proizvodnjo, lahko negativne cene izkoristi za ustvarjanje dodatnega dobička, je pojasnil Jurij Klančnik z Elesa. “Težko pa je s tem obogateti, ker negativne cene vendarle nikoli ne vztrajajo dolgo časa.”

Črpalne hidroelektrarne kot zlata jama

V današnjih razmerah na trgu z elektriko je fleksibilnost ključna prednost proizvajalcev – omejevanje proizvodnje v času nizkih cen in njeno povečanje, ko se cene zvišajo.

Pri tem imajo na HSE pomembnega aduta – črpalno hidroelektrarno (ČHE) Avče v bližini Kanala v Soški dolini (na zgornji fotografiji). Gre za elektrarno, ki v času nizkih ali negativnih cen elektriko porablja za črpanje vode v rezervoar ob vasici Kanalski Vrh nekaj sto metrov višje, to vodo pa nato v času visokih cen skozi turbino spusti nazaj v Sočo in pri tem proizvaja elektriko. V času negativnih cen tako dejansko lahko zaslužijo s črpanjem vode v rezervoar. “Osnovni princip delovanja črpalne hidroelektrarne je izkoriščanje razlike v ceni elektrike med obratovanjem v črpalnem režimu in v generatorskem režimu,” je pojasnil Matjaž Eberlinc.

S povečevanjem deleža obnovljivih virov se je vloga ČHE Avče, ki obratuje od leta 2009, spremenila. Prvotno je bila zamišljena kot elektrarna, ki bo vodo v rezervoar črpala v času nizkih cen večinoma v nočnem času in elektriko proizvajala v času dnevnih konic porabe. “Zdaj pa se je to obrnilo,” nam je pojasnil Janez Selan. “Z razmahom nestanovitnih obnovljivih virov, predvsem sončnih elektrarn, vodo v rezervoar praviloma črpamo čez dan, elektriko pa proizvajamo v času večerne konice porabe.”

Poleg tega ČHE Avče služi tudi kot pomoč pri ohranjanju stabilnosti omrežja, saj lahko na hitro prilagodijo moč črpanja ali proizvodnje.

V HSE si po besedah Matjaža Eberlinca želijo še več črpalnih hidroelektrarn, ki bi jim v trenutnih razmerah na trgu z električno energijo prišle prav. Imajo pa, kot je pri energetskih objektih v Sloveniji običajno, težave pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj in soglasij.

Matjaž Eberlinc HSE — Matjaž Eberlinc, HSE (Foto: N1)

“Trend negativnih cen se bo verjetno še povečeval”

Do nadaljnjega se bo treba na pogoste negativne borzne cene elektrike zelo verjetno navaditi. Razmere na trgu se bodo bistveno spremenile šele, ko bo na voljo več kapacitet za shranjevanje energije, tako v baterijah kot v obliki vodika, pridobljenega v elektrolizerjih. “S hranilniki je mogoče elektriko v času negativnih cen shraniti in jo na trg plasirati v času, ko so cene višje,” je pojasnil Jurij Klančnik. “Ko bodo enkrat množično v uporabi elektrolizerji za proizvodnjo vodika, bodo negativne cene bistveno bolj redke ali pa jih sploh ne bo, saj se bo poraba električne energije bistveno povečala.”

Kdaj se bo to zgodilo, je po njegovih besedah odvisno od hitrosti integracije OVE in hitrosti gradnje elektrolizerjev. “Predvidevam, da bomo hitreje integrirali OVE kot elektrolizerje, zato se bo trend negativnih cen še nekaj časa povečeval.”

Jurij Klančnik ELES — Jurij Klančnik (Foto: N1)

Komu negativne cene koristijo?

Kdo torej služi z negativnimi cenami energije? “Služijo predvsem veliki industrijski porabniki energije in dobavitelji, ki lahko kupujejo energijo na debelo po nizkih cenah ali od proizvajalcev celo prejemajo plačilo za njeno porabo,” je pojasnil Andrej Gubina. “Dobavitelji to energijo vključijo v svoj portfelj ponudbe in lahko npr. gospodinjstvom ponudijo cenejšo elektriko na trgu na drobno.”

Po mnenju Jurija Klančnika je do razvoja ustreznih poslovnih modelov za odjemalce težko govoriti o zaslužkih na račun negativnih cen. “Pojav je še vedno preveč ‘redek’, da bi se ga v kontekstu odjemalcev dalo razumeti kot zlato jamo.” Tudi on pa poudarja, da so negativne cene za male odjemalce koristne posredno. “Za večino odjemalcev vidim negativne cene kot nekaj, kar znižuje povprečno ceno in posledično znižuje stroške električne energije na položnicah,” je dejal Jurij Klančnik.

Janez Selan iz HSE pa svari, da negativnim cenam pogosto sledijo zelo visoke cene: “Veliko govorimo o negativnih cenah, a moramo se zavedati tudi zelo visokih cen, ki se pojavljajo znotraj dneva. Razkorak med najnižjimi in najvišjimi cenami je čedalje večji.”

V četrtek med 20. in 21. uro je denimo borzna cena elektrike za Slovenijo presegla tisoč evrov za megavatno uro.

Grožnja vzdržnosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema

Vse pogostejše negativne cene vseeno predstavljajo veliko težavo. Zaradi njih je lahko na udaru celoten elektroenergetski sistem, saj negativne cene poslabšujejo ekonomiko proizvodnih zmogljivosti, opozarja Andrej Gubina. “Pogoste negativne cene lahko negativno vplivajo tako na obratovanje obstoječih elektrarn z obratovalnimi stroški goriva kot tudi na investicije v nove proizvodne zmogljivosti, zlasti v fosilne in jedrske elektrarne, ki imajo visoke stalne stroške in tudi spremenljive stroške goriva in torej niso konkurenčne pri nizkih cenah na trgu. To zagotovo zmanjšuje njihovo finančno privlačnost in povečuje tveganje za vlagatelje.”

Težava je v tem, ker tovrstne elektrarne še vedno potrebujemo v času, ko sonce ne sije in veter ne piha. “Negativne cene na dolgi rok niso vzdržne brez pomembnih sprememb v tržni strukturi ali politikah,” je jasen Gubina. “Dolgotrajne negativne cene lahko destabilizirajo trg in povzročijo zmanjšanje investicij v potrebne nove zmogljivosti, kar bi lahko ogrozilo zanesljivost oskrbe z energijo.”

In to je po njegovih besedah srž zelenega prehoda: kako preiti na brezogljične vire elektrike, a obenem ohraniti vire energije, ko ni sonca ali vetra. “Cenovno gledano so brezogljični viri za porabnike najboljši, saj so najcenejši in ne podpihujejo podnebnih sprememb. Samo še nekako moramo spraviti energijo iz obdobij, ko je je preveč, v obdobja, ko je primanjkuje.”

Zaradi negativnih cen bo verjetno treba prilagoditi omrežnino

Prvega oktobra naj bi po številnih zamikih vendarle začel veljati nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo, ki namesto višje in nižje tarife uvaja pet časovnih blokov znotraj dneva ter višjo (zimsko) in nižjo sezono. Omrežnina bo najdražja v času konic porabe, s čimer naj bi odjemalce spodbujali k fleksibilnosti in premiku porabe v dele dneva, ko je omrežje manj obremenjeno.

Omrežnina bo najnižja v nočnem času, najdražja pa med dopoldansko in popoldansko konico porabe. A razmah sončnih elektrarn in pojav negativnih cen sta razmere v omrežju spremenila do te mere, da je novi sistem omrežnine, ki si ga je zamislila Agencija za energijo, nelogičen.

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina (Foto: Žiga Živulović jr. /Bobo)

“Agencija za energijo bo morala v primeru vse pogostejšega pojavljanja negativnih cen prilagoditi višino omrežnine v času največje proizvodnje obnovljivih virov,” nam je dejal Jurij Klančnik z Elesa. “Operaterjem omrežja bi bilo v interesu, da je v času največje proizvodnje iz obnovljivih virov tudi večja poraba. Toda po načrtovani metodologiji novega sistema bo tudi omrežnina v tem času najvišja, kar pa odjemalce odvrača od porabe.”

Opraviti imamo namreč z dvema nasprotnima cenovnima signaloma. “Sistem hoče čim večjo porabo, da bi ustrezala veliki proizvodnji. Cene elektrike na trgu so negativne in tudi spodbujajo k porabi. Omrežnina pa porabo v tem času najvišje vrednoti.” Je pa res, dodaja Klančnik, da omrežnina v poletnih mesecih v nobenem primeru ne bo zelo visoka, saj bo najdražji blok prišel v poštev zgolj v zimskih mesecih, ko s presežki elektrike iz sonca nimamo težav.