Nosečnice so ene od največjih nepotrebnih žrtev epidemije covida-19. Imajo bistveno povečano tveganje za hujši potek bolezni, hkrati pa so zaradi trdovratnih pomislekov v zvezi z varnostjo cepljenja, ki so posledica lažnih novic, med najmanj zaščitenimi skupinami prebivalstva. Porodničarji se pri najtežjih primerih znajdejo pred hudo dilemo – ali prvenstveno reševati mamo ali otroka.
“V zadnjih dneh se je vsul plaz hudo bolnih nosečnic, ki so šele v 6., 7. mesecu nosečnosti in pri katerih ne vemo, ali naj se ob slabšanju stanja odločimo za prekinitev nosečnosti, da bi rešili mamo, pri čemer seveda tvegamo, da izgubimo otroka,” pripoveduje Lilijana Kornhauser Cerar, vodja enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev v ljubljanski porodnišnici.
Manj časa otrok preživi v maternici, večje so možnosti za zaplete. “Pri prezgodnjem rojstvu v 26. tednu je približno 85-odstotna verjetnost, da bo z otrokom vse v redu. V pogojih, ko nosečnost predčasno prekinjamo z urgentnim carskim rezom, ker rešujemo mamo, ki se duši, pa je seveda lahko tveganje za zaplete bistveno povečano, saj se ob tem duši tudi plod.”
Ravno ta teden so morali na ventilator priklopiti še eno nosečnico v 26. tednu, pri čemer so se prvič odločili s porodom še počakati, da bi imel otrok boljše možnosti za preživetje v inkubatorju. “Odločanje za predčasno prekinitev nosečnosti je strašno težko,” pravi Miha Lučovnik, vodja enote za intenzivno perinatalno medicino v ljubljanski porodnišnici, kjer skrbijo za najtežje primere. “Zelo dobro namreč vemo, kakšen je potek zdravljenja zelo nedonošenih otrok in kakšna tveganja prinaša, hkrati pa imamo opravka z nosečnico, ki potrebuje vedno več kisika, ki vse težje diha, ki jih lahko grozi že zastoj dihanja.”
V enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev v ljubljanski porodnišnici so uredili posebno “sivo cono”, izolacijsko sobo, kamor za prvih 10 dni namestijo otroke, ki potrebujejo njihovo pomoč in so se rodili mamam s covid-19.
Nobena od hudo bolnih nosečnic ni bila cepljena
Nosečnice so, kar zadeva potek covida-19, posebna kategorija. Okužba pri njih v večjem deležu kot v splošni populaciji poteka brez vidnih simptomov. Če pa se vendarle razvije simptomatska okužba, je tveganje za življenjsko ogrožajoče zaplete bistveno večje. “Nosečnice imajo zaradi anatomskih in fizioloških sprememb med 4- in 5-krat večjo možnost za resne zaplete v primerjavi z enako starimi ženskami, ki niso noseče,” pravi Miha Lučovnik.
Do tega tedna je v ljubljanski porodnišnici rodilo 760 žensk, ki so se med nosečnostjo okužile s SARS-CoV-2. Od teh je 184 nosečnic covid-19 prebolevalo ob porodu. “Od teh 184 nosečnic, ki so ob porodu prebolevale covid-19, smo morali devet nosečnosti predčasno prekiniti zaradi hujšega poteka bolezni pri materi, in sicer med 26. in 34. tednom nosečnost,” navaja vodja porodnega bloka Mirjam Druškovič. “Bolj zgodnje prekinitve nosečnosti so se nam zgodile ravno v zadnjem mesecu dni.”
Različica delta je zaostrila nevarnost za nosečnice. “Dokler je krožila različica alfa, je glede na študije pomoč pri dihanju potrebovala vsaka deseta nosečnica s simptomatsko okužbo. Pri različici delta ga potrebuje vsaka sedma.” Do zdaj je v ljubljanski porodnišnici 40 nosečnic potrebovalo dodatek kisika, deset pa so jih morali priklopiti na ventilator. “Nobena od nosečnic s hujšim potekom bolezni in zapleti ni bila cepljena.”
Cepljena naj bi bila trenutno le vsaka četrta nosečnica
Precepljenost med nosečnicami je izjemno nizka. Že na splošno je starostna skupina med 30 in 35 let, kamor povečini spadajo tudi nosečnice, najmanj precepljena. Po podatkih covid-19 sledilnika je namreč v tej starostni skupini cepljenih le nekaj več kot 47 odstotkov ljudi. Pri nosečnicah je delež še precej manjši.
Uradni podatki o precepljenosti nosečnic sicer niso na voljo, so pa v ljubljanski porodnišnici na našo prošnjo pregledali epidemiološke vprašalnike, ki so jih izpolnile nosečnice ob sprejemu v prvih treh dneh tega tedna. Da so cepljene proti covidu-19, je na njih označilo le 25 odstotkov nosečnic.
Nizka precepljenost nosečnic in posledično veliko število primerov težkega poteka bolezni in urgentnih predčasnih porodov je težava tudi v številnih tujih državah. Tudi denimo v ZDA je po podatkih Centra za nadzor bolezni (CDC) ob 59-odstotni splošni precepljenosti cepljenih zgolj 35 odstotkov nosečnic.
Nizka precepljenost med nosečnicami je posledica več prepletajočih se dejavnikov – previdnost in strah pred neželenimi posledicami, počasno pridobivanje podatkov o varnosti cepiv v nosečnosti, hkrati pa tudi širjenje alarmantnih lažnih novic v zvezi z domnevno nevarnostjo cepljenja za plod in plodnost na splošno.
“Nosečnico je strah zanjo, strah jo je za plod. In takoj ko se pojavi dvom, npr. o cepljenju v nosečnosti, je ta dvom zelo težko ovreči,” pravi Mirjam Druškovič.
Lažni preplah, ki se je vtisnil v podzavest
Že eden prvih nepotrebnih lažnih preplahov v zvezi s cepljenjem je bil povezan z domnevnim vplivom mRNK cepiv na plodnost pri ženskah in posteljico pri nosečnicah. Decembra lani je uporabnica Facebooka znanega ginekologa Stanka Pušenjaka, zaposlenega v ljubljanski porodnišnici, prosila za komentar članka na proticepilski spletni strani, ki je povsem zmotno navajal, da bi dve tretjini žensk po cepljenju lahko postali neplodni.
Poleg tega je bilo zapisano, da je protein virusa SARS-CoV-2, proti kateremu človeški imunski sistem po cepljenju razvije protitelesa, zelo podoben drugemu, človeku lastnemu proteinu syncintin-1, ki ima pomembno vlogo pri delovanju reproduktivnega sistema. V odgovoru je takrat Pušenjak zapisal, da to pomeni, “da bo imunski sistem lahko napadal lastne strukture v jajčniku pri ženski in posteljici pri plodu, ki so pomembne za nadaljevanje vrste”.
Njegov odgovor se je hitro razširil po družbenih omrežjih, povzeli so ga tudi senzacij željni mediji. Številni strokovnjaki so hitro zavrnili njegove navedbe, naslednji dan je Pušenjak svojo trditev preklical tudi sam. “Prizadetim in prestrašenim ter zaskrbljenim se ob tem iskreno opravičujem in sprejemam pokoro,” je zapisal na Facebooku.
Žal pa njegovo opravičilo ni veliko pomagalo. Dvom je bil zasejan. “Objava kolega Pušenjaka je imela ogromen vpliv na spodbujanje dvomov o cepljenju med nosečnicami,” je prepričana Lilijana Kornhauser Cerar.
“Ne samo na nosečnice, zaradi omenjanja sterilnosti je imela negativen vpliv na večino žensk v rodni dobi. Ko je taka trditev enkrat izrečena, je zelo težko popraviti vso škodo, čeprav se je kolega hitro potegnil nazaj s trditvijo, da je bila njegova izjava napačno razumljena.”
Imunolog dr. Alojz Ihan je nedavno v svoji kolumni v časniku Delo, v kateri se je javno opravičil za delovanje nekaterih slovenskih zdravnikov v zvezi z epidemijo, poimensko izpostavil ravno Pušenjaka. “Zaradi povsem neutemeljenih neumnosti, ki jih je zapisal dr. Pušenjak, mi je do zdaj pisalo na desetine prestrašenih nosečnic in žensk, ki so nameravale zanositi.”
Tudi Mirjam Druškovič pravi, da je skrb zaradi Pušenjakovega zapisa še vedno močno prisotna. “Praktično vsaka nosečnica, ki pride k nam, nas vpraša glede mnenja dr. Pušenjaka, ki je bilo objavljeno.”
Predolgo čakanje na podatke o varnosti
Po mnenju Lilijane Kornhauser Cerar so napako naredila tudi strokovna združenja, ki niso ostreje nastopila proti tovrstnim izjavam in stvari jasno postavila na svoje mesto. “Namesto tega so vsi upali, da bodo ljudje na to pozabili. Ampak takšnih stvari ljudje ne pozabijo, zlasti ne v družbi, kakršna je slovenska, v kateri so ljudje nagnjeni k nasprotovanju avtoritetam.”
Tudi Miha Lučovnik pravi, da izjava Stanka Pušenjaka ni bila ravno v pomoč, a hkrati poudarja, da je problem cepljenja v nosečnosti precej širši. “Treba je vedeti, da smo se porodničarji z vprašanjem cepljenja v nosečnosti, denimo proti gripi in oslovskemu kašlju, resneje začeli ukvarjati šele pred kakimi desetimi leti in da cepljenje v populaciji nosečnic še vedno ni tako samoumevno, kot bi morda pričakovali.”
Pomemben dejavnik je tudi dejstvo, da raziskave učinkovitosti in varnosti cepiv vsaj v fazi razvoja načrtno izključujejo nosečnice. “To je neki standard, ki je za nas, porodničarje, etično sporen. Na začetku letošnjega leta smo se znašli v situaciji, ko smo imeli opravka z boleznijo, ki pri nosečnicah predstavlja povečano tveganje, na voljo smo imeli cepivo, ki je bilo dokazano učinkovito pri preprečevanju okužbe, hkrati pa nismo imeli nobenega podatka o varnosti cepiv konkretno pri nosečnicah,” pojasnjuje Lučovnik.
In v takih okoliščinah so se v javnosti pojavile lažne informacije, da cepiva povzročajo neplodnost in druge probleme, zdravniki pa niso imeli na voljo dovolj podatkov, da bi si upali z vso odgovornostjo trditi, da cepiva ne predstavljajo nobenega problema. “Čakati smo morali na konkretnejše podatke, kar je trajalo nekaj mesecev. V vmesnem času pa je bila škoda po mojem mnenju že narejena.”
Prvo priporočilo za cepljenje z mRNK cepivi za nosečnice je Združenje za perinatalno medicino objavilo aprila letos.
“Stroka ni razdeljena, ampak je zelo enotna – za cepljenje nosečnic”
Dr. Pušenjak je znan ginekolog. Že 20 let na forumu med.over.net redno in ažurno odgovarja na vprašanja nosečnic in žensk, ki nosečnost načrtujejo. Kdorkoli se loti brskanja za nasveti v zvezi z nosečnostjo po spletu, bo prej ali slej naletel na njegove zapise. Zato imajo njegove besede velik vpliv.
Postopek proti Pušenjaku
Zdravniško zbornico smo vprašali, ali proti Stanku Pušenjaku trenutno poteka kakšen postopek zaradi njegovega delovanja v zvezi epidemijo covid-19. “Pred organi zbornice teče postopek, ki pa še ni zaključen, zato več informacij ne moremo podati,” so odgovorili.
Pušenjak je sicer tudi član “Iniciative slovenskih zdravnikov”, skupine, ki v svojih objavah navaja “neznanstvene trditve, prepisane z raznih proticepilskih strani”, kot so zapisali pri Zdravniški zbornici. Peticijo za ograditev od delovanja iniciative je v sedmih dneh od objave podpisalo več kot 3200 slovenskih zdravnikov.
Pušenjak tudi v teh dneh redno odgovarja na vprašanja uporabnic foruma. In njegovi nasveti niso povsem v skladu z uradno doktrino. Medtem ko slovensko Združenje za perinatalno medicino pa tudi vsa največja tuja združenja s področja ginekologije in porodništva nosečnicam priporočajo cepljenje, ga on niti ne priporoča ne odsvetuje.
V odgovorih denimo Pušenjak poudarja, da razmerje med tveganji pri odločitvi za cepljenje ali proti njemu ni jasno. “Tako ali drugače vedno nekaj tvegate, in se bojim, da ni možnosti za jasen odgovor, s katero odločitvijo tvegate manj. Zagotovo je najmanj tveganja, če ne zbolite in se tudi ne cepite, ampak … ta možnost je spremenljivka X, ki je ni mogoče izračunati,” je denimo zapisal 16. septembra letos, dan po tem, ko je Združenje za perinatalno medicino izdalo nova, še bolj odločna priporočila za cepljenje nosečnic.
“V resnici ne drži, da je izbira med dvema neznanima tveganjema,” odgovarja Miha Lučovnik. “Vemo, kakšno je tveganje za okužbo. Pri delta različici bo, se bojim, kmalu zelo blizu 100 odstotkom. Vemo tudi, kakšno je tveganje za težek potek, če se nosečnica okuži: 1–2 odstotka. Prav tako vemo, da cepljenje v približno 95 odstotkih prepreči težek potek covida-19; tudi v nosečnosti. Po drugi strani pa po dobrem letu pozornega spremljanja nimamo nobenih podatkov, da cepljenje z mRNK cepivi povzroča pomembne zaplete pri materi ali plodu.”
V resnici je, nadaljuje, Lučovnik, neznano le, kako bo posamezna nosečnica prebolela covid-19. “Večina ne bo imela hujših zapletov, nekatere pa jih na žalost bodo imele. Odločitev za cepljenje v nosečnosti je enostavno odločitev za to, da zelo zmanjšamo tveganje za to drugo možnost.”
Glavni problem s cepljenjem je po njegovo, da se je ustvarilo mnenje, da je stroka glede cepljenja nosečnic razdeljena. “Nimam problema, da nekdo komentira neko internetno objavo ali YouTube video, dokler je ob tem jasno, da gre za ločeno mnenje posameznika, medtem kot nas 99,9 odstotka vseh porodničarjev, skupaj s strokovnjaki za javno zdravje in infektologijo, nima prav nobenih zadržkov pred cepljenjem. Stroka absolutno ni razdeljena, temveč celo zelo enotna.”
Odkar je na voljo cepivo, je zato skrb za težko bolne nosečnice zanj psihološko mnogo težja kot prej. “Zdaj se moram med oblačenjem v zaščitno opremo zelo močno potruditi, da odmislim nepotrebnost zapletov, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem.”
Okužba v nosečnosti – večja tveganje za preeklampsijo, zastoj rasti in smrt v maternici
Okužbo nosečnice s SARS-CoV-2 je v vsakem primeru dobro preprečiti, tudi če poteka v blagi obliki ali celo brez simptomov. Dejansko ravno okužba poveča tveganje za večino neželenih zapletov, pred katerimi v primeru cepljenja svarijo lažne novice. “Že sama okužba v nosečnosti predstavlja povečano tveganje za zaplete, denimo za preeklampsijo (motnje v delovanju posteljice), zastoj v rasti ploda ali celo smrt v maternici,” opozarja Mirjam Druškovič.
Raziskave kažejo, da velik delež posteljic nosečnic s covidom-19 kaže znake slabe prekrvavitve in vnetnih procesov in da se tveganje za preeklampsijo v primeru okužbe podvoji.
“Med otroki, rojenimi ženskam, ki so med nosečnostjo prebolele covid-19, je več otrok, ki v maternici niso dobro rasli in so se rodili ’zahirani’, opozarja Lilijana Kornhauser Cerar. “Letos smo zdravili že tri nedonošenčke, ki so bili ob rojstvu lažji od pol kilograma. Po navadi se rodi samo en tako lahek na leto.”
Prav tako se v primeru okužbe podvoji tveganje za smrt ploda v maternici. Najnovejša ameriška raziskava ugotavlja, da se tveganje za mrtvorojenost v primeru okužbe z različico delta celo početveri.
V Sloveniji je bila, kot pravi Miha Lučovnik, mrtvorojenost lani opazno večja kot v prejšnjih letih. Če je bilo prej takih primerov med 4 in 5 na tisoč porodov, jih je bilo lani 6 na tisoč porodov. “Zakaj je tako, še raziskujemo. Ne moremo z gotovostjo trditi, da je to povezano z epidemijo. Med nosečnicami s covidom-19, ki smo jih spremljali, nismo zaznali večje pogostosti mrtvorojenosti.”
Cepljenje je z vidika reproduktivnega zdravja varno
Če je bilo ob prihodu cepiv dejansko premalo podatkov o njihovi varnosti za nosečnice, se to v zadnjem času pospešeno spreminja. Študija za študijo ugotavljajo, da cepljenje proti covidu-19 v nosečnosti ali pred spočetjem ne povečuje tveganja za spontani splav.
Prav tako raziskave niso pokazale nikakršnega vpliva na plodnost, ne pri ženskah ne moških.
Poleg tega pa cepljenje ne ščiti samo matere, temveč tudi otroka. Protitelesa proti Covid-19 so namreč dokazali tudi v popkovnični krvi in v mleku doječe matere. “Ta protitelesa predstavljajo pasivno zaščito ploda in novorojenca pred Covid-19,” navajajo v Združenju za perinatalno medicino.
Stanko Pušenjak: “Za mnoge kolege sem vse drugo, le zdravnik ne.”
Ker je v tem članku veliko govora o Stanku Pušenjaku, ki mu mnogi pripisujejo odgovornost za nastalo situacijo z nosečnicami v Sloveniji, smo ga prosili za odziv. Sprva je bil skeptičen, češ da noče “dodatno pregrevati že tako pregretega ozračja”. Zaradi svoje skrbi, da bi njegove izjave vzeli iz konteksta, nam je nato odgovoril le pisno, prek elektronske pošte in z željo, da so odgovori objavljeni v integralni obliki.
Lani decembra ste dvignili veliko prahu z izjavo na Facebooku o tem, da mRNK cepiva povzročajo neplodnost, ki pa ste jo nato, ker je temeljila na napačnih informacijah, hitro preklicali. Kljub temu je dvom ostal in nosečnice so do cepljenja v veliki meri ostale skeptične. Vam je žal za tisto prvotno objavo? Se zavedate velikega vpliva, ki ga je imela?
Res je. Že skoraj eno leto se pogosto sprašujem, če mar resnica sploh koga zanima? Mar nima v svoji glavi že zdavnaj fiksirano vsak svojo resnico, ki se ji ne želi odpovedati za nobeno ceno? Za nesporazum sem se javno že takrat opravičil in mi je žal, da je do tega prišlo, ampak sem storil vse, kar je mogoče, da preprečim večjo škodo, za katero pa menim, da nisem odgovoren sam.
Lani koncem decembra je res prišlo do medijskega požara in pogroma zaradi moje domnevne izjave, da, strnjeno: bi protitelesa proti proteinu-S lahko povzročila avtoimunski odziv proti proteinu syncitin-1, ki je pomemben pri delovanju posteljice in reproduktivnega sistema v jajčnikih. Izjava ni bila izjava, zato “domnevna”, ker odgovor z moje strani ni bil javen in kot takšen tudi ne mišljen, ampak je bil dan osebno preko MSN eni sami bralki, ki mi je to, spet poudarjam, ker je pomembno, osebno postavila v pogojniku ter mi poslala povezavo do, priznam, nezanesljivega vira, v katerem je sicer priznani strokovnjak razlagal, zakaj bi to lahko bilo tako.
Tudi priznam, da sem takrat nepravilno razumel izraz “sterilizirajoča imunost”, ampak to je v kontekstu vsega skupaj zanemarljivo. Odgovor je potem bralka nepooblaščeno razširila po spletu in nastalo je, kar je nastalo. Že 24 ur po mojem odgovoru bralki sem trditev javno, tokrat na svojem Facebookovem profilu, pojasnil in seveda preklical ter jo dopolnil z ustrezno povezavo do vsaj enega zanesljivega vira, ki argumentirano podkrepi trditev, zakaj ni tako.
Takrat sem resignirano spoznal, kaj mediji lahko naredite, če to nekomu ustreza ali če tudi drugi strokovnjaki ne preverjajo izvora, namena in konteksta vsebin. Kako se lahko vsa nakopičena negativna energija in jeza množic fokusira na eno točko, ne glede na njen dejanski pomen, in kako tak odziv medijev dejansko iz minimalne napake povzroči maksimalno škodo, podobno kot lahko majhna poškodba kože, če takrat pride do vdora neke problematične bakterije, povzroči nekrozo in gangreno celotnega uda ali celo zastrupi gostitelja, oziroma zakaj lahko lasten imunski sistem, ki se preveč burno odzove, sam ubije svojega “lastnika”. Ironično je tako tudi pri bolezni covid-19, ki jo lahko povzroči virus SARS-CoV-2.
Tako zdaj vidim tudi situacijo v naši družbi in v zdravništvu nasploh. Preobčutljivost na kakršnokoli nianso odstopanja od javnosti namenjenega sporočila nekaj strokovnjakov s področja infektologije, imunologije in epidemiologije, ki so postavljeni na mesto vodij projekta borbe proti covidu-19, povzroči tako rekoč anafilaktično reakcijo znotraj stroke in ekstremne obtožbe, ki so vsebinsko pretežno insinuacije, zaničevalne sodbe na podlagi predsodkov in mnenjsko podtikanje neizrečenega, niti zapisanega in nimajo zato nobene materialne osnove.
Tako sem za mnoge kolege vse drugo, le zdravnik ne. Sem anticepilec, izdajalec, neetičen, nemoralen, sebičen, nestrokoven, neznanstven in še marsikaj, da, v prenesenem pomenu celo morilec, ki pravzaprav ne zasluži, da živi. In so ljudje, ki bi to lahko razumeli dobesedno in v tem duhu kaj ukrenili, in drugi, ki bi ob tem le zamahnili z roko ter vzdihnili: Končno se je našel nekdo, ki mu je pokazal, kar si zasluži, in takšni so, neverjetno, celo zdravniki! Ob tem vas samo vprašam, pa sami presodite: kje in kdaj smo take metamorfoze čustev v grozljiva dejanja v zgodovini že videli?
No, in ker omenjate pojem vpliv. Ne vem, ali se pooblaščeni nastopajoči kolegi in drugi, zlasti politiki in druge javne osebe, zavedajo svojega vpliva, tudi v marsičem negativnega, kar zlasti povzroča dvom in zadržano sledenje razglašenim resnicam. Moj vpliv je najverjetneje posledica dolgoletnega dela s pacienti, ki so se v tem času naučili, da mi lahko zaupajo, tudi javnega, pro bono dela na med.over.net, kjer sem v več kot 20 letih odgovoril na skoraj 200.000 strokovnih vprašanj, jasno, s svojega strokovnega področja.
Vpliv kolegov in nekolegov politikov v teh norih časih pa se kaže zlasti v konsistentnosti ali nekonsistentnosti izjav in trditev skozi celotno časovno obdobje leta in pol. Eno je namreč enkratna trditev ali napotek nekega strokovnjaka z nekega področja, drugo je dinamika vsebine trditev skozi čas. Ne le strokovnjaki, ampak tudi laiki imamo sposobnost prepoznavanja vrednosti in veljavnosti trditev preko njihovega artikuliranja skozi čas. Nimamo namreč vsi “spomina zlate ribice”, kakor se rado opiše hitro pozabljanje.
Tudi odnos do drugače mislečih ali dvomov ter demonstracija tega odnosa pove marsikaj o tistem, ki ta odnos javno demonstrira. Tako napisi na majicah kolegice infektologinje, torej strokovnjakinje iz aktualne problematike, v prvih mesecih nastopanja v javnosti zagotovo niso vzbujali veliko zaupanja v njena sporočila, čeprav verjamem, da ni bilo tako mišljeno, kot je izpadlo preko medijev. Nedolžna, v drugih razmerah celo humorna gesta, je namreč dosegla ravno nasprotno, zgražanje in odpor, kar pa bi lahko psihološko podkovan strokovnjak predvidel in se temu izognil.
Že to kaže na ekstremno potrebo po multidisciplinarnem pristopu h komuniciranju z javnostjo. Še zdaleč ni dovolj, da si strokovnjak iz epidemiologij in infektologije, da dosežeš zastavljene cilje. Pa vendar primerjave najinih vplivov v isto smer niso zaželene. Zakaj že? Morda bi zaključil svojo misel z latinskim rekom: Quod licet iovis, non licet bovis!
Zakaj v svojih odgovorih na med.over.net še vedno poudarjate, da pri odločitvi ZA/PROTI cepljenju pri nosečnicah ni jasnega razmerja med tveganji? Vsa strokovna združenja v Sloveniji in po svetu svetujejo cepljenje kot bolj varno izbiro, sploh glede na povečano tveganje nosečnic za hujši potek bolezni in povečano tveganje za zaplete ob okužbi med nosečnostjo.
Zakaj uporabljate izraz “poudarjam”? Ničesar ne poudarjam. Podajam pa informacije in pri tem poskušam biti kar se da nevtralen. In še nekaj. V svojih odgovorih se pogovarjam s pacienti “ena na ena”, torej individualno. To je nekaj povsem drugega kot poučevanje ali informiranje prebivalstva! Tisto je bistveno bolj grobo, poenostavljeno in mora biti vsem razumljivo. Da so moji odgovori včasih javni, ne spremeni tega dejstva. Zdravniki smo v bistvu usposobljeni predvsem za tovrstno komunikacijo.
Vemo, da je pri nosečnicah tveganje za hujši potek bolezni covid-19 večje, in to jasno povem. In jasna so tudi kratkoročna tveganja po cepljenju, ki so dovolj majhna, da podpirajo odločitev za cepljenje, po novejših priporočilih skozi celo nosečnost in v času dojenja, ne le v 2. in 3. trimesečju. Ampak … presodite sami, kako lahko izračunaš kakršnokoli dokončno razmerje tveganj, dokler za tak izračun še vedno obstajajo neznanke – srednje- in dolgoročni vpliv. Ali pa se motim in jih poznamo?
V najboljšem primeru prejudiciramo nekaj, kar upamo, da se bo potrdilo, a vendarle še ne moremo biti prepričani. Naj spomnim le na dva farmacevtska produkta iz prejšnjega stoletja – talidomid in DES (dietilstilbestrol) – ter njun vpliv na otroke celih desetletij 60. in 70. let. Vsaj zasilno takšne analize proizvajalci cepiv proti covidu-19 obljubljajo za konec leta 2022 in takrat bodo takšni izračuni, vsaj upam, možni in tudi legitimni.
Če malo parafraziram z aktualno okoljsko in klimatsko problematiko planeta Zemlja, zaenkrat našega edinega domovanja. Povsem varno se je posamezniku voziti na izlete z letalom na počitnice, čeprav vemo, da ob tem pride do enormnih, nesorazmerno velikih izpustov CO2 in drugih okolju škodljivih plinov. Nič takega za ta trenutek in prostor, torej. Mar res? Je to tudi dolgoročno vzdržno in varno za bodoče generacije? Kje se račun ne izide?
Ali obstaja možnost, da delamo “račun brez krčmarja”? Pa to problematiko spremljamo pospešeno že 40+ let, jasno beležimo katastrofalne vplive na okolje na celotnem planetu ter zdaj že z gotovostjo primerljivo verjetnostjo lahko izračunamo, kam to pelje, pa se še vedno ne moremo dogovoriti, kako se bomo izognili katastrofi. Se vam res nič ne zdi, da bi morali biti spoštljivejši, bolj zadržani in manj vzvišeni pri uvajanju univerzalnosti uporabe konkretnega, tudi tehnično povsem novega pripravka za sprožanje imunskega odziva proti konkretni infekcijski bolezni? Kje sem jaz, nesrečnik, narobe razumel zapoved: Primum nil nocere?!
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!