Menu ItemOd hladilnikov, ki govorijo slovensko, do 16. stoletja. Dr. Kozma Ahačič razloži, kdaj se jezik poredi, zakaj ni "grammar-nazi", kaj je držal v rokah, ko mu je šlo na jok, kako je Fran postal nepogrešljiv in kaj se dogaja v ozadju. Kako se rojevajo nove besede, kakšno je življenje jezika, kako se spreminja. Razpravljamo tudi o "Lovec" in "Lovčeva". Njegovo sporočilo je jasno: ne se bati jezikoslovcev in jezika.
Dr. Kozma Ahačič je jezikoslovec, literarni zgodovinar, slovenist, urednik portala Fran, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša … Ob prihajajoči desetletnici Frana smo se z njim pogovarjali o tem, v kakšni kondiciji je slovenščina.
Zakaj je branje knjig pomembno in kakšna je razlika med prejšnjimi generacijami in generacijo, ki odrašča zdaj? Zakaj so pomembni kakovostni podnapisi? Kaj sledi zdaj, ko je od tega tedna slovenščina na Applovih napravah? Kaj je z zgoščenko? Kakšna je zgodba o tem, kako so lajki postali všečki …
Kako se je začel Fran, ki ima zdaj vsak dan 300 tisoč iskanj oziroma ki ga vsak dan obišče več kot 180 tisoč različnih uporabnikov z vsega sveta? Kdo in kako dela v ozadju? Kakšne nasvete ljudje iščejo? Zakaj je slovenski jezik naš zaveznik? Kako se bo slovnica prilagajala boju za pravice žensk in pravice manjšin – kako odprta je slovenščina in kaj se dogaja na tem področju?
V dobri uri pogovora dobite zanimiv vpogled v jezik, njegovo zgodovino in sedanjost. Njegovo prožnost in življenje. To, da je šel naš jezik na splet, mu dobro dene. “Slovarjev slovenskega jezika še nikoli ni uporabljalo toliko ljudi kot zdaj, še nikoli ni toliko ljudi uporabljalo knjižnega jezika …”
Iz pogovora:
- Torej niste “grammar-nazi”?
- Ne, sam skušam jezik opazovati čim manj aktivistično. To je nujno, če želimo na jezik gledati znanstveno.
“Vsi ljudje živimo v jeziku”
Slovaropisje je eden najlepših poklicev na svetu, pravi. “Tako menim tudi o jezikoslovju nasploh. Vsi ljudje namreč živimo v jeziku, kar pomeni, da imamo slovaropisci še poseben vpogled v ljudi, in sicer vpogled prek jezika.”
Zakaj slovenščina ni ogrožena, v kakšni kondiciji je, kako se počuti, kje je v svojem življenju? “Mogoče je ogrožena slovenščina tistih, ki so zanjo trepetali, se pravi neka popolnoma sterilna slovenščina. Slovenščina kot sodoben, raznolik knjižni jezik pa je zaenkrat v dobri formi. To pa ne pomeni, da ne more preiti v slabo formo, da se ne more ‘porediti’. Tako kot človek. Tako kot lahko športnik iz zelo dobre forme hitro, v letu, dveh zapade v slabo formo, lahko tudi jezik, če vanj ne vlagamo, če o njem ne razmišljamo. Najhujša je ignoranca. Če o njem ne razmišljamo, lahko krene na napačno pot.”
“Če sem lahko patetičen …”
Kje je slovenščina v času umetne inteligence? “Na vrhu! Smo med 100 jeziki, ki so najbolje zastopani v celotnem digitalnem svetu. To je nekaj, o čemer so, če sem lahko patetičen, sanjali rodovi od srednjega veka. Vsak, ki se je zavedal, da govori slovensko, je sanjal, da bi slovenščina enkrat bila tako zelo samostojna, kakor je samostojna danes. To, da je slovenščina prisotna v umetni inteligenci, pomeni še nekaj: da se bo knjižna slovenščina še dodatno zasidrala.”
O tem, kako se je situacija spremenila:
“Angleščina in učenje angleščine sta zdaj nekaj samoumevnega. Tako da lahko rečemo: nauči se slovenščine in drugih tujih jezikov ob neki osnovni angleščini – da boš lahko uspešen v življenju.”
Pogovor z dr. Ahačičem lahko poslušate ali gledate v zgornjem posnetku. Vsi naši podkasti so zbrani na podstrani Podkast, najdete pa jih tudi na YouTubu, pri vseh večjih ponudnikih podkastov, na Metroplayu, lahko pa jih gledate tudi na Eonu. Spodaj vam ponujamo še izbor nekaterih, ki smo jih posneli v zadnjem času:
POSLUŠAJTE/POGLEJTE ŠE:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje