Menu Item
Od konca julija do konca avgusta lani so tovornjaki, napolnjeni z vodo, opravili kar 3.300 poti med črpališčem na reki Unici na Postojnskem in vodarno Cepki, ki je srce Rižanskega vodovoda. Vojaki, gasilci in avtoprevozniki so skupaj prepeljali za več kot 21 olimpijskih bazenov vode, ki je ob hudi suši na vrhuncu turistične sezone preprečila redukcije na vodovodnem omrežju slovenske Istre. Preverili smo, kaj so pristojni od lanskega poletja storili, da se letos kriza ne bi ponovila.
“Trenutno nimamo nobenih težav z zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode,” nam je ob torkovem obisku na sedežu Rižanskega vodovoda v Kopru povedal njegov direktor Martin Pregelj.
V teh dneh je Obala praktično samooskrbna z vodo. Iz izvira Rižane dobivajo približno 260 litrov vode na sekundo, iz njihovega drugega zajetja Bužini-Gabrijeli na območju reke Dragonje pa črpajo približno 40 litrov na sekundo.
Tolikšne so v zimskem času tudi potrebe. Poleti pa potrebe zrastejo tudi do 500 litrov na sekundo, in takrat si morajo pomagati z odkupi iz istrskega in kraškega vodovoda.
Ob našem obisku je na izviru Rižane, ki je lani poleti povsem presahnil, voda umirjeno tekla čez pregrade v strugo.
Stanje je po Pregljevih besedah boljše kot lani ob tem času. “Pretok reke Rižane je v okviru pričakovanj. Obilno jesensko deževje je napolnilo podtalje. Tudi v hrvaški Istri se akumulacijsko jezero Butoniga polni, podtalnica, iz katere črpa Kraški vodovod, je prav tako na pričakovani ravni.”
Vendar pa daleč od tega, da bi poletno sezono pričakovali brez skrbi. “Trenutno stanje še ne pomeni, da se razmere v prihodnjih mesecih ne morejo zaostriti. Zagotovo bi nam obilnejše spomladanske padavine prišle zelo prav, da bi bolj mirno pričakovali poletno sezono.”
V tem trenutku si tako ne upa zagotoviti, da bodo letošnje poletje lahko “zvozili” brez prevozov vode po cesti. “To bi bilo neodgovorno.”
Se bo krizna situacija letos torej ponovila?
Lanskoletna poletna sezona je do neke mere dobrodošla za streznitev in spoznanje, da rešitev za vodooskrbo Obale ni več mogoče odlagati in preigravati v neskončnost.
Že med lansko poletno krizno situacijo je pod okriljem ministrstva za okolje (danes ministrstvo za naravne vire in prostor) nastala delovna skupina, katere naloga je bila dokončno začrtati strategijo. “Skupaj smo izbrali najboljše kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne rešitve, zdaj pa mora ministrstvo pognati vse potrebne postopke, da se tudi udejanjijo,” je povedal Pregelj.
Kot je za Poglobljeno zatrdil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, čigar ministrstvo je pristojno za področje oskrbe s pitno vodo, je ureditev problematike razpoložljivosti vode na Obali ena od prioritetnih nalog ministrstva.
“Zagotovim lahko, da se situacija, kot smo jo v slovenski Istri imeli lansko poletje, letos ne bo več ponovila. S kratkoročnimi ukrepi, ki smo jih zasnovali z Rižanskim ter Kraškim vodovodom, strokovnjaki z ministrstva in predstavniki občin, smo prišli do ukrepov, ki bodo to zagotovili,” nam je minister povedal v torkovem pogovoru. “Je pa res, da bi bila ob ponovitvi pomanjkanja vode, kakršno smo doživeli lani, verjetno še potrebna kakšna intervencija s cestnimi prevozi, vendar pa bomo na tako situacijo veliko bolje pripravljeni.”
Torej se razmere letos lahko ponovijo, smo ugovarjali. “S kratkoročnimi ukrepi smo povečali količino vode, ki jo lahko zagotavlja Rižanski vodovod. Zelo težko pa predvidimo situacijo v letošnjem poletju,” je odgovoril minister. “Ne vemo, ali se bo suša ponovila, ali bo morda še hujša. In če se bo to zgodilo, bo v manjši meri mogoče vseeno treba vodo zagotavljati tudi s cisternami. Žal v enem letu obsežnejših projektov, ki niso bili resno obravnavani 40 let, ni mogoče izvesti.”
Vlada je sicer za t.i kratkoročne ukrepe za vodooskrbo Obale ravno ta četrtek odobrila 2,5 milijona evrov državnih sredstev iz Sklada za vode.
“Za zdaj veliko nimamo pokazati”
Med kratkoročnimi ukrepi nam je minister Brežan naštel tri: izboljšave na vodovodu med Rodikom in vodarno Cepki, povezavo Rižanskega s tržaškim vodovodom, ter izvedbo četrte vrtine v Klaričih, zajetju, iz katerega se napaja Kraški vodovod. “Vse investicije že tečejo, zanje smo zagotovili sredstva iz sklada za vode. Prva ukrepa naj bi bila končana že do letošnjega poletja.”
Z izboljšavo cevovoda med Rodikom in Cepki naj bi zmanjšali vodne izgube na tej povezavi, prek katere na Obalo priteče voda iz Kraškega vodovoda. Pri navezavi na tržaški vodovod pa gre za obuditev stare vodovodne povezave prek mejnega prehoda Sv. Barbara.
“Če govorimo o dodatnih litrih vode, bodo ti letos realno dostopni le prek tržaškega vodovoda,” nam je povedal Martin Pregelj. “S to vodo bi lahko oskrbovali območje Ankarana, voda, ki jo sicer iz Rižanskega vodovoda porabi Ankaran, pa bi bila na voljo za druge porabnike. Gre za 10–15 litrov vode na sekundo, kar je primerljivo s količino vode, ki smo jo lani zagotavljali s prevozi s tovornjaki.”
Pregelj priznava, da je nekoliko razočaran zaradi počasnosti postopkov na državni ravni. “Zagotovo se državni organi z nami veliko ukvarjajo, a za zdaj veliko nimamo pokazati. Urejanje vse potrebne dokumentacije je zelo zamudno. Te stvari žal ne gredo tako hitro, kot bi si človek, ki ni vpleten v postopke, mislil.”
Vrtina izdelana že pred 20 leti
Med kratkoročnimi ukrepi, ki jih je naštel minister Uroš Brežan, je tudi vzpostavitev četrte vrtine v zajetju Klariči, iz katerega vodo dobiva Kraški vodovod.
“Dodatna vrtina naj bi omogočila dodatnih 96 litrov vode na sekundo,” nam je povedal direktor Kraškega vodovoda Primož Turšič.
Vrtino so sicer izdelali že pred 20 leti, opravili so tudi že črpalni preizkus. Zdaj čakajo na vsa potrebna dovoljenja in sredstva, da jo opremijo za vključitev v vodovodno omrežje.
Za oskrbo svojih odjemalcev dodatne vrtine ne potrebujejo. Že danes lahko namreč na treh vrtinah načrpajo približno 240 litrov vode na sekundo, odjemalci, priključeni na Kraški vodovod, pa na vrhuncu poletja, ko je poraba največja, porabijo največ 80 litrov vode na sekundo.
“Vse ostale količine so na razpolago tistemu, ki se je z nami pripravljen dogovoriti,” je pojasnil Turšič.
Vendar pa tudi, ko bo četrta vrtina vključena v vodovodno omrežje, to še ne pomeni, da bo dodatna kraška voda tudi takoj na voljo obalnim občinam.
“V lanskem letu smo poleti na Obalo pošiljali približno 100 litrov vode na sekundo,” je povedal Turšič. “To je trenutno maksimalna količina, ki jo lahko spravimo do Rodika.”
Zagon četrte vrtine bo tako po njegovih besedah šele prvi kamenček v mozaiku prispevka Kraškega vodovoda k dodatni vodooskrbi Obale. “Za povečanje količin, ki jih lahko dobavljamo, bo treba povečati kapacitete cevovoda do Rodika. Gre za 55 kilometrov dolgo traso, na kateri je treba vodo s črpalkami dvigniti za 660 metrov. Tu gre za investicijo v rangu nekaj deset milijonov evrov.”
Kratkoročno bo tako dodatna vrtina v Klaričih prispevala le k dodatni zanesljivosti obstoječega obsega oskrbe z vodo, tudi v primeru morebitne okvare na kateri od drugih vrtin. Lani je bil namreč kraški vodovodni sistem po Turšičevih besedah na veliki preizkušnji.
Še leta do brezskrbnosti
Nadgradnja cevovoda med kraško vodarno Sela in Rodikom, ki bi omogočila povečanje dobavljenih količin kraške vode na Obalo, po besedah ministra Brežana spada med t. i. srednjeročne rešitve.
“Srednjeročna rešitev je povezava obalnega, kraškega in postojnskega vodovodnega sistema. Za ta namen pripravljamo dve vlogi za kohezijska evropska sredstva. Za namen vodooskrbe je v trenutni evropski finančni perspektivi predvidenih skoraj 90 milijonov evrov, prednostno pa jih bomo namenjali prav za reševanje vodooskrbe slovenske Istre.”
O natančnem časovnem načrtu ne želi govoriti, češ da je treba najprej pripraviti vloge za kohezijska sredstva in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. “Zagotovo pa govorimo o najmanj 3–4 letih.”
Da je namera po povezovanju resna, je potrdil tudi direktor Kraškega vodovoda Primož Turšič. “Želja vseh sosednjih vodovodov je, da se povežemo med seboj. Radi bi se povezali tudi z ilirskobistriškim vodovodom – ta vodovod je že v izgradnji in upam, da bo končan do konca letošnjega leta. Vse povezave, ki jih načrtujemo, naj bi omogočile dvosmerni tok vode.”
Povezovanje regionalnih vodovodov je rešitev, ki jo je ob lanski krizni suši v intervjuju za N1 omenjal tudi hidrogeolog dr. Mihael Brenčič. “S povezovanjem vodovodov bi lahko že davno rešili težavo. Samo dogovoriti se ne znamo. Že desetletja je jasno, da Obala potrebuje dodaten vodni vir, ker pa se nam ni in ni uspelo poenotiti o rešitvi, jim danes vodo vozimo s tovornjaki, namesto da bi voda lahko k njim pritekla po ceveh.”
Preberite še: “Če ne bomo ukrepali, bodo težave pri oskrbi s pitno vodo v Sloveniji vse večje”
Zdaj se je, kot kaže, nekaj vendarle premaknilo. A do izvedbe, ki bo lahko zagotovila zanesljivo napajanje obalne turistične sezone, nas čaka vsaj še nekaj let. In do takrat bodo morali biti tovornjaki v pripravljenosti.
“Kamioni bodo le še spomin takrat, ko bodo udejanjene srednjeročne rešitve, saj bo takrat ponovitev lanskoletne situacije nemogoča,” je napovedal minister Brežan.
Akumulacijsko zajetje iz časa prejšnje vlade v predal
Če je v času prejšnje vlade in okoljskega ministra Andreja Vizjaka za rešitev težav z vodooskrbo slovenske Istre veljalo akumulacijsko zajetje Suhorca v Brkinih, pa je trenutna vlada to možnost opustila.
Zakaj? “V prvi vrsti zaradi varovanja naravne vrednote, zaščitenih Škocjanskih jam,” nam je pojasnil minister Uroš Brežan. “Kazalo je, da obstaja veliko tveganje za poškodbe ali bistvene okrnitve te naravne vrednote. Poleg tega pa tudi geomehansko poročilo ni bilo optimistično, kazalo je, da bi bila takšna investicija tehnično-operativno izjemno težko izvedljiva, pa tudi zelo draga.”
Svoje je dodala tudi lokalna civilna iniciativa Ohranimo Brkine, ki je gradnji akumulacije odločno nasprotovala.
“Če vse to strnemo, lahko ugotovimo, da bi bilo postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta izjemno težko pripeljati do konca. V tako konfliktnih primerih so namreč ti postopki izjemno zapleteni,” je dejal Brežan.
“Trošijo denar, nato z eno potezo projekt ustavijo”
Na Rižanskem vodovodu nad to potezo niso ravno navdušeni. Zagotovo nismo bili veseli opustitve načrtov za Padež, je dejal Martin Pregelj. “To se je zgodilo že drugič ali tretjič. Žal je bilo do zdaj z vsemi rešitvami enako – nekaj časa delajo na eni rešitvi in pri tem tudi trošijo denar, nato pa z eno potezo projekt ustavijo in se spet posvetijo drugi rešitvi.”
Razočaran je tudi nad odklonilnim odnosom lokalnega prebivalstva.
“Lahko razumem, da se prebivalci območja sprašujejo, zakaj bi oni morali imeti akumulacijo za potrebe slovenske Istre. A menim, da moramo vprašanje vodooskrbe razumeti kot nacionalni problem in enega osrednjih izzivov za prihodnost. In ko se bo to zgodilo, takrat bodo vodne akumulacije posejane po vsej državi. Tako kot mi živimo z Luko Koper, ki koristi celotni državi, tako je prav, da tudi druga območja kaj ‘žrtvujejo’ za nas.”
Prva žrtev suše je …
Jasno pa je, da bi Obala čim prej potrebovala akumulacijo za svoje potrebe, morda tudi več njih. Trenutno je glavni kandidat za gradnjo že večkrat omenjena in nikoli začeta investicija v gradnjo akumulacije Kubed, na hribu nad izvirom Rižane.
“Če pade dež samo še dvakrat na leto, če imamo v resnici zgolj še sušno in deževno obdobje, če so štirje letni časi le še teorija, je vodo nujno loviti in zadrževati, ko je na razpolago, za čas, ko je primanjkuje,” je bil odločen Martin Pregelj. “Reka Rižana ima po deževju pretok tudi do 50 tisoč litrov na sekundo. Mi jih v najvišji poletni sezoni potrebujemo 500.”
Gradnja akumulacij spada med dolgoročnejše rešitve za oskrbo z vodo. “Danes moramo začeti postopke, da bomo v roku desetih let vendarle dobili tako potrebno akumulacijo.”
Pri tem ne gre samo za vprašanje oskrbe s pitno vodo, temveč tudi za problem zadostnih količin vode za potrebe kmetijstva in drugih dejavnosti.
“Problem je, da smo jih v preteklosti ‘razvadili’. Vsi so lani poleti pričakovali, da jih bo Rižanski vodovod rešil suše. A dejansko je bil Rižanski vodovod prva žrtev suše,” je bil piker Pregelj.
“Dejstvo je, da se v tem trenutku del vode za kmetijstvo v slovenski Istri zagotavlja iz Rižanskega vodovoda, kar je tako s stroškovnega vidika kot z vidika prioritet v vodooskrbi na neki način sporno,” pa je v zvezi z obalnim kmetijstvom dejal minister Uroš Brežan. “Ob pomanjkanju mora biti prioriteta oskrba prebivalcev s pitno vodo, to smo ne nazadnje zapisali v ustavo. Skupaj s kmetijskim ministrstvom zato iščemo rešitve, kako bi za kmetijstvo zagotovili druge vodne vire in tako dodatno razbremenili Rižanski vodovod.”
“… narava pa na koncu naredi svoje”
Suša, ki je vrhunec dosegla lani avgusta, ni prišla iznenada. Sušne razmere so v večjem delu države vladale že vsaj od jeseni 2021. S tega vidika so trenutne razmere precej boljše kot lani ob tem času.
“Stanje nas je na začetku zime zelo skrbelo, saj so bile temperature nenavadno visoke, ostali pa smo tudi brez snežnega pokrova,” nam je povedala agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z agencije za okolje. “Vse skupaj je nakazovalo, da bomo v spomladansko obdobje vstopili z vodnim primanjkljajem. Ohladitev z izdatnim sneženjem/dežjem na začetku letošnjega leta pa je pomembno okrepila naše zaloge vode.”
Pretoki rek in raven podzemnih voda ostajajo na običajnih ravneh za ta letni čas. Razmeroma visoke temperature v zadnjih dveh tednih pa so vendarle poskrbele, da ni vse idealno. “Višje kot so temperature, večje je izhlapevanje vode iz tal. Ponekod se že kažejo znaki sušenja površinskega sloja tal.”
Ker nas bo v teh dneh dosegla ohladitev s padavinami, se stanje v prihodnjem tednu zagotovo ne bo bistveno poslabšalo.
Na vprašanje, ali smo lahko glede na trenutne razmere pred poletjem optimisti, da bodo sušne razmere bolj obvladljive kot lani, pa dr. Andreja Sušnik odgovarja previdno. “Optimizem je super stvar, na koncu pa narava naredi svoje. Tudi če je zaloga vode ta trenutek zadovoljiva, nam sezonske spremembe, ki smo jim priča v zadnjih letih, narekujejo previdnost.”
Toplejše pomladi namreč pomenijo zgodnje visoko izhlapevanje vode iz tal, s tem pa se lahko ta vodna zaloga zelo hitro izčrpa. “Trenutno stanje tako še ni zagotovilo, da se spomladi in poleti ne bomo soočali s sušo. Začetek leta pa je vsekakor obetaven.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
