Ponujajo izboljšanje počutja in krepitev zdravja? Bodite sumničavi!

Intervjuji 01. Jun 202409:47 8 komentarjev
Timothy Caulfield
dr. Timothy Caulfield (Foto: Curtis Trent)

Pogovor s kanadskim profesorjem zdravstvenega prava dr. Timothyjem Caulfieldom, raziskovalcem zavajanja in dezinformacij na področju zdravja, o tem, kako ponudniki prehranskih dopolnil in različnih alternativnih terapij zlorabljajo resno znanost za prodajo svojih dvomljivih pripravkov in storitev.

Dr. Timothy Caulfield je profesor zdravstvenega prava na Univerzi v Alberti in eden najbolj prepoznavnih kanadskih komunikatorjev znanosti. Je avtor več poljudnih knjig in tudi voditelj dokumentarne TV-serije z naslovom Vodič, kako pretentati smrt (angl. A User’s Guide to Cheating Death), ki so jo predvajali v 60 državah. “Pomembno se mi zdi, da se zavedamo, da je prodaja prehranskih dopolnil multimilijardna industrija z ogromnimi profitnimi maržami,” nam je povedal v intervjuju prek videopovezave. “Gre za velikansko industrijo, ki izrablja našo skrb za zdravje.”

Med zdravili in prehranskimi dopolnili je pomembna razlika. Zdravila morajo prestati klinične študije, ki potrjujejo njihovo varnost in učinkovitost. Prehranska dopolnila tega ne potrebujejo. Prodajati jih lahko začne kdorkoli. Obstajajo številni proizvajalci, ki jim pošljete seznam sestavin, dizajn škatlice in voilà – vaša osebna linija prehranskih dopolnil.

Si pa, opozarja dr. Caulfield, prodajalci prehranskih dopolnil zelo prizadevajo, da bi zabrisali mejo med njihovimi izdelki in zdravili, pri tem pa pogosto uporabljajo “solato znanstvenih besed”.

 

 

Prof. Caulfield, kako proizvajalci prehranskih dopolnil zlorabljajo znanost? Za to prakso ste skovali angleški izraz “scienceploitation”. 

Gre za izrabo legitimne znanosti, resničnih znanstvenih izrazov za prodajo izdelkov, pripravkov in alternativnih terapij z nedokazano učinkovitostjo. Prodajalci prehranskih dopolnil in zdravilci uporabljajo jezik znanosti za nagovarjanje potencialnih strank. Uporabljajo izraze, kot so mikrobiom, celične terapije, regenerativna medicina, personalizirana medicina, sklicujejo se na genomiko. Iz različnih znanstveno zvenečih izrazov ustvarijo solato znanstvenih besed.

Gre za prodajno taktiko, ki je v velikem porastu. V prvi vrsti zato, ker deluje. Raziskave kažejo, da si ljudje takšne izraze zelo učinkovito zapomnijo, četudi ne vedo točno, kaj pomenijo.

“Nianse, ki jih laik težko zazna”

Natančneje, kakšne strategije uporabljajo?

Ena strategija je sklicevanje na resnične in legitimne študije, ki dejansko nimajo nobene konkretne povezave z izdelkom, ki ga prodajajo. Lahko gre za sklicevanje na raziskave na živalih ali pa na celičnih kulturah. Z omenjanjem študij se želijo zgolj obdati z videzom legitimnosti.

Vse pogostejše so tudi prakse, ko prodajalci dejansko sami poskrbijo za objavo študije v znanstvenih revijah dvomljive kakovosti. Take raziskave sicer ne bi prestale kritične presoje, a nekatere strokovne revije jih za plačilo vseeno objavijo. To so vse nianse, ki jih laik težko zazna.

Tudi spletne strani teh ponudnikov postajajo vse bolj impresivne, vse je videti zelo “klinično”, prehranska dopolnila so pogosto v oblikah in škatlah, ki spominjajo na zdravila. Edina razlika v primerjavi z zdravili je, da za prehranska dopolnila ni nikakršnih dokazov o učinkovitosti.

Tim Caulfield
Foto: Curtis Trent

Na kaj bi morali biti ljudje pozorni? Kako ločiti pravo znanost od njene zlorabe za prodajo …?

Pozorni bodite na uporabo besed, kot so mikrobiom, matične celice, celična terapija ipd., pozorni bodite na uporabo niza različnih znanstvenih izrazov z različnih področij – na “naravne, biološke, na celični ravni delujoče regenerativne pripravke, ki krepijo mikrobiom”.

Še ena stvar, na katero bi morali biti pozorni, je uporaba zelo splošnih, generaliziranih trditev. Če vam nekdo prodaja sredstvo za izboljšanje počutja, za krepitev zdravja, povišanje ravni energije, bi morali postati sumničavi. Z izjemo rekreacije in uravnotežene prehrane bo ena sama intervencija zelo težko imela tako splošne ugodne učinke.

Z uporabo tovrstnih nedoločnih izrazov se prodajalci pogosto skušajo tudi izogniti inšpekcijskemu nadzoru. Če boste trdili, da vaš izdelek zdravi določeno bolezen, boste hitro pod drobnogledom. Zato je varnejše uporabljati splošne obljube, kot so “zvišuje raven energije”, “pomaga podpirati zdravje” in podobno.

“Od razburljivega odkritja do njegove široke uporabe nikoli ne mine zgolj nekaj tednov”

Opozarjate, da so proizvajalci prehranskih dopolnil zelo agilni pri prilagajanju znanstvenim trendom in se hitro priključijo novim razburljivim področjem znanosti.

Primer: če bi pred petimi leti na ulicah Ljubljane ljudi spraševali, kaj je to mikrobiom (populacija mikrobov, ki živijo v in na človeškem telesu), verjetno ne bi imeli veliko uspeha. Danes je beseda “mikrobiom” na šamponih, na zobnih pastah in jasno, tudi na prehranskih dopolnilih. In vsi obljubljajo izboljšanje mikrobioma. To je tipično izrabljanje znanosti. V ozadju je resnična, razburljiva znanost o interakciji med mikrobnim ekosistemom in človeškim organizmom. A njena klinična uporaba za izboljševanje zdravja ljudi je še v zelo zgodnji fazi z veliko neznankami.

Od razburljivega odkritja do dejanske široke uporabnosti lahko preteče tudi več desetletij. Če se izdelki pojavijo zelo hitro po najavi zanimivih znanstvenih odkritij, bodite sumničavi.

Na splošno pa bodite sumničavi do drznih trditev in obljub prodajalcev prehranskih dopolnil in drugih izdelkov ali terapij. Če bi to, kar obljubljajo, res delovalo, vam zagotavljam, da bi to že vedeli, povedal pa bi vam vaš zdravnik, ki prakticira z dokazi podprto medicino. Pomislite: vsi, ki vam želijo prodati različne preparate, naj bi se dokopali do napredne znanosti, ki naj bi jo univerze nekako spregledale? Ni čarobnih zdravil.

Tim Caulfield
Foto: Profimedia

Dober primer tovrstne zlorabe znanosti se zdi področje kanabinoidov. Izdelki z dodanim kanabidiolom (CBD) so povsod.

Res je. Ko so pred nekaj leti na trg množično prišli izdelki s CBD, so jih prikazovali kot rešitev za skoraj vse mogoče težave. Danes lahko s precej veliko gotovostjo rečemo, da za to ni skoraj nobenih dokazov.

CBD je zelo dober primer prehitevanja znanosti. Na določenem ozkem področju (otroške epilepsije, op. a.) se je dejansko izkazal za učinkovitega, zanimive raziskave se nadaljujejo, vmes pa smo dobili poplavo izdelkov in trditev, ki to izkoriščajo za prodajo dvomljivih izdelkov z nedokazanimi obljubami.

Znanost napreduje počasi in postopoma, pri tem pa naleti na številne zaplete in težave. Dobro si je zapomniti, da od razburljivega odkritja do njegove široke uporabe nikoli ne mine zgolj nekaj tednov.

Pretirano navdušenje nad znanstvenimi odkritji – odgovornost medijev in znanstvenikov

Verjetno tudi mnogi mediji v današnjem času z nagnjenostjo k senzacionalizmu do neke mere prispevamo k pretiranemu navdušenju nad znanstvenimi odkritji, ki so šele v začetni fazi razvoja?

Tako je. V naših raziskavah smo prav tako ugotovili, da so za ustvarjanje pretiranega navdušenja v zvezi z določenimi odkritji pogosto odgovorni kar znanstveniki sami oziroma njihove institucije s preveč napihnjenimi sporočili za javnost.

Jasno, vsi znanstveniki so ponosni na svoje delo. Ko jih novinar vpraša, kdaj bo njihovo odkritje prišlo do ljudi, bodo v svojem navdušenju zelo verjetno podcenili trajanje razvoja. In to je voda na mlin trgovcem.

 

 

Vsi, tako znanstveniki kot novinarji, moramo biti previdni pri tem, kako javnosti predstavljamo resnično znanost. Čim bo prisotno pretirano navdušenje, bodo namreč to nekateri izkoristili za prodajo svojih nepreverjenih izdelkov ali storitev.

Kaj lahko poveste o maržah proizvajalcev prehranskih dopolnil? Sestavine so v večjih količinah lahko smešno poceni.

Pomembno se mi zdi, da se zavedamo, da je prodaja prehranskih dopolnil multimilijardna industrija z ogromnimi profitnimi maržami. Pogosto se želijo predstavljati kot plemenita alternativa “zlobni” farmacevtski industriji. A gre za ravno tako veliko industrijo, ki je v nekaterih pogledih celo bolj vprašljiva, saj v nasprotju s farmacevtskimi podjetji za svoje trditve ne potrebuje dokazov.

Tako ali tako pa so številne blagovne znamke prehranskih dopolnil neposredno ali posredno v lasti farmacevtskih podjetij. Gre za velikansko industrijo, ki izrablja našo skrb za zdravje.

prehranska dopolnila
Foto: Profimedia

“Nadzor je v času družbenih omrežij in vplivnežev nemogoč”

Zakaj jim to pustimo?

Nimam dobrega odgovora. Iz anekdotičnih dokazov, iz pogovorov s predstavniki regulatornih agencij po svetu, še posebej v ZDA in Kanadi, pa lahko sklepam, da ima industrija t. i. naravnega zdravja zelo vplivne lobiste. Poleg tega je sposobna tudi mobilizacije velikega dela javnosti, ki lahko regulatorje zasujejo s pismi in komentarji na družbenih omrežjih v strahu, da jim bo vlada omejevala njihovo svobodno izbiro.

Zelo preprosto je denimo naplesti teorijo zarote o tem, da vlada dela po naročilu farmacevtske industrije. Tudi če gre zgolj za zahtevo po višji ravni dokazov o učinkovitosti. Ne razumem, zakaj si kdo ne bi želel več transparentnosti.

Politikom se preprosto ne izplača spuščati v to bitko. Poleg tega regulatorji z omejenimi kadri ne zmorejo nadzirati celotnega trga. Občasno sicer ukrepajo, da bi postavili zgled za druge in da bi to imelo odvračalni učinek, a ponudnikov prehranskih dopolnil in prodajnih kanalov je preveč, da bi jih lahko učinkovito nadzirali, sploh v času družbenih omrežij in spletnih vplivnežev.

prehranska dopolnila
Foto: Profimedia

Zdravstveno tveganje, finančna škoda in zmedenost

Kakšni so dokazi za učinkovitost najpogosteje oglaševanih prehranskih dopolnil?

Če stopite korak nazaj in povsem objektivno pogledate na dokaze, ugotovite, da so v večini primerov zelo šibki. Zagotovo so lahko prehranska dopolnila v pomoč v primeru klinično ugotovljenega pomanjkanja določenih hranil. Pri nosečnicah uživanje folne kisline priporočajo tudi zdravniki. Tudi glede koristi uživanja dopolnilnega vitamina D je že veliko dokazov, čeprav med strokovnjaki še ni popolnega konsenza. Za večino preostalih izdelkov pa je na mestu veliko skepse.

Poznate raziskave, ki opozarjajo, da lahko uživanje prehranskih dopolnil z antioksidanti spodbuja rast raka v telesu?

To je še eden od pomembnih razlogov, zakaj bi morali biti v zvezi s prehranskimi dopolnili bolj previdni in skeptični. Njihovo uživanje ni vedno nedolžno. Če je neka snov lahko koristna v majhnih količinah, to ne pomeni, da bo v večjih količinah še bolj koristna. Človeški organizem je kompleksen, pomembno je ravnovesje. Več ni vedno bolje.

Ni pa to edina potencialna škoda, ki jo lahko povzročajo. Prehranska dopolnila so zaradi pomanjkljivega nadzora pogosto lahko onesnažena z nevarnimi snovmi. Če ne drugega, pa njihov nakup povzroča tudi osebno finančno škodo, pri ljudeh pa zmedo glede optimalne skrbi za zdravje.

Nedolžen placebo? “Tega ne kupim”

Ali ne bi mogli reči, da pač vsak potrebuje svoj placebo, najsi bo v obliki prehranskega dopolnila ali kake alternativne terapije?

Tega ne kupim. Obstaja argument, da so prehranska dopolnila kljub vprašljivi učinkovitosti lahko koristna za spodbujanje učinka placeba in da lahko njihovo uživanje ljudi tudi na drugih področjih spodbudi, da bolj razmišljajo o zdravju in so glede tega bolj proaktivni.

Dokazov za to ni. Pa tudi če bi obstajali, to ni opravičilo za zavajanje ljudi. Če bi proizvajalci prehranskih dopolnil rekli “To je naš izdelek, nimamo dokazov, da dejansko učinkuje, lahko je vaš za nekaj deset evrov, morda vam bo pomagal prek učinka placeba”, bi tak argument lahko sprejel. A v resnici ne govorijo tega, temveč svoje proizvode eksplicitno ali implicitno predstavljajo kot dokazano učinkovite, pri čemer praktično nikoli ne omenjajo potencialnih tveganj.

Torej, učinek placeba ne upravičuje prodaje nedelujočih izdelkov in ne upravičuje zavajanja kupcev.

Tim Caulfield
Promocijska fotografija iz dokumentarne serije A Users Guide to Cheating Death (Vir: VisionTV/FB)

“Čarobne rešitve gotovo ne boste našli v steklenički s prehranskimi dopolnili”

Napisali ste knjigo z naslovom Sprostite se (angl. Relax), v kateri skušate svetovati, kako živeti zdravo, ne da bi se z zdravjem neprestano obremenjevali. Lahko nasvete strnete v nekaj stavkov?

Na zdravje je treba gledati celostno. Ni bližnjice, dejansko gre za vprašanje zdravega življenjskega sloga. Vsekakor na zdravje velikokrat vplivajo tudi socioekonomski dejavniki in genetika, pa tudi (ne)srečna naključja, ampak v končni fazi gre za zdrav življenjski slog. Da se rekreirate. Da ne kadite. Da alkohol uživate zmerno ali pa sploh ne. Da se zdravo prehranjujete brez “magičnih” dodatkov. Da dovolj spite. Da se cepite. Da se v avtomobilu pripnete z varnostnim pasom. Da se obkrožite z ljudmi, ki jih imate radi. To je to. Nobenega čarobnega trika ni. Čarobne rešitve zagotovo ne boste našli v steklenički s prehranskimi dopolnili.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje