Premalo izkoriščen v Sloveniji in hkrati zaželen v tujini

Dobro polovico ozemlja Slovenije pokriva gozd, kar nas med članicami EU uvršča na tretje mesto po gozdnatosti, takoj za Švedsko in Finsko. Letno v zasebnih gozdovih, ki predstavljajo dve tretjini vseh gozdov, in državnih posekajo dobre štiri milijone kubičnih metrov lesa. Kljub temu naša lesna in pohištvena industrija ni v najboljši kondiciji. Podjetja, kot so Stol Kamnik, LIP Radomlje, Javor Postojna, Novoles Straža, Brest Cerknica, Savinja Celje, Meblo Nova Gorica, Lesna Slovenj Gradec, Liko Vrhnika, Lik Kočevje in Marles Maribor, za katere smo slišali vsi, ki smo že prešli četrto desetletje življenja, bodisi ne obstajajo več ali so v zadnjega četrt stoletja ohranila le del svoje proizvodnje. Veliko hlodovine prodamo v tujino, iz katere potem lesna in pohištvena industrija, ki je uspela preživeti, večinoma kupuje material ali lesne kompozite za izdelavo svojih izdelkov. Kako pri nas skrbimo za gozdove, katere drevesne vrste prevladujejo v slovenskih gozdovih, koliko so tujci pripravljeni odšteti za slovensko hlodovino, zakaj je bila pred desetletjem slovenska lesna in pohištvena industrija na poti usode, ki je doletela tekstilno industrijo, kakšno je trenutno stanje in katere ukrepe predlagajo strokovnjaki za njeno večjo konkurenčnost. Preberi več