Menu Item
Evropska unija si je za cilj zadala povečanje samooskrbe s "kritičnimi surovinami", ki jih trenutno za nas kopljejo na vseh mogočih koncih sveta. Letos sprejeti Evropski akt o kritičnih surovinah vsem državam članicam EU nalaga, naj tudi same pogledajo, kako lahko pri tem pomagajo. Slovenija po trenutno znanih podatkih nima velikega potenciala. A ti podatki so močno pomanjkljivi. Največje neznanke so zakopane globoko pod površjem.
Evropski akt o kritičnih surovinah državam članicam nalaga obveznost izdelave nacionalnega programa za raziskovanje potencialnih nahajališč kritičnih surovin. Teh je na seznamu 34.
Nacionalni program za Slovenijo je, kot nam je povedal geolog Emil Pučko z Geološkega zavoda Slovenije, že v pripravi, potencial pa ni zanemarljiv.
“V Sloveniji imamo več znanih pojavov in nahajališč nekaterih od 34 kritičnih surovin,” nam je povedal Pučko. “Je pa ozemlje Slovenije v tem smislu relativno malo raziskano. Podatki, s katerimi razpolagamo, izhajajo iz sredine 80. let prejšnjega stoletja.”
Trenutno znani rudni pojavi po njegovih besedah vključujejo boksit (aluminijeva ruda) , za katerega je znanih 39 lokacij po državi, barit, ki se kot “postranski” mineral pojavlja v številnih slovenskih rudiščih, in antimon, za katerega je trenutno znanih 8 lokacij. Imamo tudi številna nahajališča dolomita, ki bi se ga lahko potencialno uporabilo za pridobivanje magnezija.
“Obstaja pa velik potencial za odkritje novih rudnih teles v večjih globinah, ki so na ozemlju Slovenije trenutno manj raziskane,” opozarja Pučko. “Glede na pestro litološko in tektonsko zgradbo ozemlja Republike Slovenije je potencial za nahajališča novih rudnih zalog, ki bi lahko vsebovale kritične surovine v globinah, velik.”
Kako se Evropska unija loteva zagotavljanja zadostne količine surovin, potrebnih za zeleni prehod, in kakšne kompromise je pri tem pripravljena sprejemati? Katere kritične surovine so na evropskem seznamu, zakaj si rudarske družbe manejo roke, okoljevarstveniki pa so se znašli v dilemi, preberite v današnjem prvem članku iz rubrike Poglobljeno “Brez rudnikov ni električnih avtomobilov”.
“Največji potencial ima antimon”
“Izmed vseh kritičnih mineralnih surovin v Sloveniji ima antimon še največji potencial za raziskovanje in izkoriščanje,” je v članku o potencialnih nahajališčih kritičnih surovin že leta 2011 zapisal dr. Gorazd Žibret z Geološkega zavoda.
V Sloveniji smo v preteklosti antimon že izkoriščali na dveh lokacijah, kjer je antimonit glavni rudni pojav. V bližini Trojan so do zdaj odkopali 4000 ton antimonita, rudnik pa je deloval do leta 1934.
Na rudišču Lepa Njiva nad Mozirjem je bilo do leta 1915 odkopanih nekaj sto ton antimonita.
Pomanjkanje raziskav
Številnih snovi, ki danes spadajo med kritične surovine, geologi v preteklosti zaradi ekonomske nepomembnosti niti niso iskali. Taka primera sta galij in germanij, katerih prisotnost so na posamezni koncih Slovenije že dokazali, a je zaradi pomanjkanja analiz poznavanje zelo slabo.
Kot rečeno, pa se največ neznank skriva v globini. Tak primer je denimo volfram. “Geološke razmere v Sloveniji so v prid rudiščem volframa, saj poznamo številna mono- in polimetalna rudišča, ki so vezana na ladinijski vulkanizem, ki je lahko tudi potencialni nosilec z volframom bogatih snovi. Poznavanje geološke zgradbe ozemlja Slovenije tudi v globini je zatorej nujno za določitev potencialnih območij,” je zapisal dr. Žibret.
“Ekonomičnost je časovno zelo spremenljiva kategorija”
Nekateri ostali iskani minerali se sicer pojavljajo na številnih koncih Slovenije, a je po mnenju Žibreta vprašljiva njihova kakovost in s tem ekonomičnost izkoriščanja.
A kot danes opozarja Pučko, je ekonomska upravičenost časovno zelo spremenljiva kategorija. Če se cena določene surovine močno zviša, lahko nahajališča hitro postanejo donosna. “Nujna in neobhodna osnova za določitev ekonomičnosti pa je brez dvoma dobro poznavanje nahajališča, za to pa so potrebne vsaj osnovne raziskave.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje