Sloviti komunikolog dr. Slavko Splichal za N1 o prihodnosti novinarstva, algoritmih družbenih omrežij, medijih in umetni inteligenci, ki spreminja komuniciranje, kot ga poznamo. Kaj si je mislil, ko je videl digitalne oligarhe na inavguraciji ameriškega predsednika Trumpa? "Farsa demokracije. Razmišljal sem o Orwellu."
Dr. Slavka Splichala smo vprašali, kako tektonski so premiki, ki se zaradi umetne inteligence, razmaha tehnoloških velikanov in družbenih omrežij v svetu in pri nas dogajajo na področju komuniciranja. In kakšne so posledice. Kako se spreminja javnost? Kako problematično je, da so algoritmi skrivnost in v zasebni lasti? Kako so nove tehnologije sistematično razvite z namenom večjega nadzorovanja in ali lahko te procese obrnemo, ustavimo? Kaj so možne rešitve? Kje so v tem dogajanju mediji, kje novinarji, kaj se dogaja z demokracijo? Začeli pa smo z vprašanji o ponovnem napovedanem odpuščanju novinarjev na časopisu Večer in o stanju na javni RTV.
Akademik prof. dr. Slavko Splichal je eden najbolj znanih komunikologov, profesor mnogim generacijam, avtor številnih znanstvenih člankov in knjig. Pravkar je napisal knjigo o spremembah javnosti, razvoju umetne inteligence in družbenih omrežij The Gig Public – AI-Driven Contractual and Habitual Performativation of Publicness, ki bo letos izšla pri ugledni mednarodni založbi Anthem Press.
Predlani je dobil mednarodno nagrado Karola Jakubowicza, ki jo podeljujejo za pomembne prispevke k raziskovanju demokracije, človekovih pravic in medijev.
Profesor Splichal v 70 minut dolgem pogovoru za N1 lušči vzroke in posledice aktualnega dogajanja, vrača se na temeljne tekste komunikologije in se ukvarja s prihodnostjo našega komuniciranja, javnosti in demokracije ter s pomenom novinarstva za demokracijo. Celoten pogovor z njim lahko gledate ali poslušate v posnetku na vrhu strani.
Temeljnega novinarstva ne smemo prepustiti trgu
Na koncu pogovora na vprašanje, kako torej zagotoviti pogoje za novinarstvo in kdo jih mora zagotoviti, jasno odgovori: država. Ta bi jih morala zagotoviti in se hkrati samoomejiti. Splichal predlaga rešitev po vzoru agencije na področju raziskovanja.
Podobna agencija, kot je ARIS, bi lahko obstajala tudi za financiranje novinarstva. Po analogiji z raziskovanjem govori o temeljnem novinarstvu. “So stvari, ki jih mora novinarstvo opravljati, da demokratična družba funkcionira. In tega ni mogoče prepustiti trgu. Zadeva je zelo enostavna. Lahko bi vzpostavili sistem z agencijo, ki bi skrbela za to temeljno novinarstvo, in za to ne bi bila potrebna zelo velika sredstva, potrebna pa je zelo velika sprememba v glavah ljudi.”
Dr. Slavko Splichal v pogovoru na N1 (Foto: Jan Gregorc/N1)
Splichal je sicer na kar nekaj točkah kritičen tudi do novinarstva. Razdela denimo problem “uravnoteževanja”. Opozori tudi, da je funkcija novinarstva nadzorovati, ne sovražiti. In meni, da je med novinarji preveč negativnega razpoloženja do umetne inteligence. “Predvsem se je treba vprašati, kako lahko umetna inteligenca prispeva k spremembam v novinarstvu, ki bodo novinarjem priskrbele položaj, kot je bil zamišljen pred stoletji.”
Umetna inteligenca katastrofa za človeštvo, če …
Dr. Splichal v pogovoru poudari, da je umetna inteligenca “najpomembnejša tehnologija od pisave naprej”. Cela vrsta operacij, ki jih ljudje počnemo, se s pomočjo umetne inteligence izvaja hitreje in učinkoviteje oz. jih lahko izvaja umetna inteligenca sama. “Kratkoročno gledano se s tem človeška učinkovitost izjemno povečuje. Dolgoročno gledano pa to pomeni nevarnost za to, ali je človek v teh procesih sploh potreben. Cela vrsta problemov, ki jih umetna inteligenca rešuje, je rešljiva tudi brez ljudi. Če gre razvoj umetne inteligence v to smer, pa je to za človeštvo katastrofa,” razmišlja dr. Splichal.
Zakaj obstaja nevarnost manipulabilnosti, kaj povzročajo družbena omrežja, kaj se dogaja z javno razpravo, kaj so grožnje za demokracijo? Tudi o tem z dr. Splichalom govorimo v pogovoru, ki vam je v celoti dostopen na vrhu strani.
Prav tako so za vas naši podkasti dosegljivi na YouTubu, Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast.
Nekaj misli dr. Splichala iz pogovora:
“Kvalitetno novinarstvo lahko deluje samo v demokratični družbi. … Ni mogoče zdraviti novinarstva, ne da bi najprej pozdravili družbo.”
“Vse, kar se od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa dogaja v svetu, opozarja na zlovešče možnosti razvoja v bližnji prihodnosti. Demokracija je globalno odpovedala ali pa odpoveduje na celi črti. Panične reakcije v EU kažejo na to, da nihče ne ve, kako je mogoče to smer razvoja ustaviti. In ja, jaz se strinjam s tem, da je treba nekaj radikalno napraviti. Težava je v tem, da tako rekoč ni več subjekta, ki lahko to naredi. Od tod moj pesimizem.”
“Sedanji izobraževalni sistem pretirava z zahtevami po memoriranju in premalo spodbuja učence in študente k ustvarjalnemu mišljenju.”
“Moramo priznati, da večina ljudi ni zrela za demokracijo. In to ni nikakršen elitizem, ampak opozorilo, da je treba v družbi nekaj več napraviti za to, da bodo ljudje postali zreli za sodelovanje v demokratičnih procesih.”
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!