Spolnost vse težje tekmuje s sodobnim načinom življenja

Denis Sadiković/N1

Raziskave v zadnjih letih kažejo upadanje pogostosti spolnih odnosov v zahodnem svetu. Naraščajoči individualizem in invazija elektronskih naprav se ponujata kot osrednja dejavnika tega trenda.

Pandemija covida-19 je močno vplivala na seksualno življenje prebivalstva. Tuje raziskave sprememb v spolnosti med prvo ustavitvijo javnega življenja lani spomladi kažejo, da se je spolna aktivnost prebivalstva v povprečju zmanjšala.

Za letošnjo zimo, torej za tako imenovani drugi lockdown, podatki še niso na voljo. Zaprtje lokalov in prepoved druženja zunaj gospodinjstev sta najbolj prizadela samske, ki so naenkrat ostali brez pomembnih načinov spoznavanja in preživljanja časa s potencialnimi partnerji. Pri tistih v partnerskih zvezah so bili učinki povečanega preživljanja skupnega časa na spolnost bolj različni, a tudi v tem primeru je stres spremenjenih življenjskih okoliščin pri mnogih povzročil upad želje po spolnosti.

Za Slovenijo tako sveži podatki, ki bi nam karkoli povedali o dogajanju na področju spolnosti v zadnjem letu, niso na voljo. A glede na tuje raziskave lahko sklepamo, da smo tudi mi med epidemijo v povprečju seksali manj kot sicer.

Koronski čas je na neki način zgolj okrepil trend manjše pogostosti spolnih odnosov, ki ga raziskave v zahodnem svetu nakazujejo že več let. Lani poleti je denimo zelo odmevala raziskava v strokovni medicinski reviji JAMA, ki je poročala o povečanju deleža spolno neaktivnih mladih odraslih, predvsem moških, v ZDA. Med letoma 2000 in 2018 se je delež mladih moških med 18. in 24. letom, ki v zadnjem letu niso imeli spolnih odnosov, povečal z 19 na 31 odstotkov.

Med ženskami v tej starostni skupini je bila zaznana sprememba manjša – delež spolno neaktivnih v zadnjem letu se je s 15 povečal na 19 odstotkov. Upad spolne aktivnosti je bil razviden tudi v starostni skupini od 24 do 35 let.

“Vse več je dokazov o zmanjševanju spolne aktivnosti v zahodnih državah, še posebej v minulih dveh desetletjih,” je v spremljajočem komentarju zapisala psihologinja z Univerze v San Diegu dr. Jean Twenge. O poglavitnih vzrokih za ta trend obstaja več teorij, zelo verjetno pa gre za kombinacijo številnih dejavnikov sodobnega sveta.

Kar zadeva upadanje spolne aktivnosti pri mladih, je eden od teh dejavnikov po njenem mnenju odlaganje odraščanja. “Današnji mladostniki kasneje začnejo voziti avto, manj uživajo alkohol, manj pogosto hodijo iz hiše brez staršev, manj pogosto služijo svoj denar kot njihovi vrstniki v prejšnjih desetletjih.” Večina “odraslih” aktivnosti, kamor spada tudi spolnost, se prestavlja v višjo starost. “Odrasle aktivnosti se med seboj dopolnjujejo. Težje je hoditi na zmenke in biti spolno aktiven, če niste ekonomsko neodvisni od svojih staršev.”

Vendar pa to ne pojasni opažanj, da se pogostost seksa zmanjšuje tudi pri starejših, ki so se od staršev že osamosvojili. In tukaj je dr. Twenge ponudila razlago, ki jo zagovarja že več let in o kateri je napisala že več knjig – vpliv interneta in digitalnih tehnologij. Čas, ki ga preživimo pred zasloni, se je povečal na račun druženja v živo.

“Ob neprestani dostopnosti zabavnih vsebin in skušnjavi uporabe pametnih telefonov ter družbenih omrežij spolna aktivnost morda ni tako privlačna, kot je bila včasih. Povedano preprosto, danes obstaja mnogo več izbire za poznovečerne aktivnosti kot nekoč in manj priložnosti za seks, če sta oba partnerja zaposlena z družbenimi omrežji, igranjem računalniških iger ali gledanjem filmov in nadaljevank.”

Pri tem se je, kot je opozorila tudi dr. Twenge sama, treba zavedati, da je vpliv različnih sprememb v družbi praktično nemogoče z gotovostjo povezati z upadom spolne aktivnosti, saj izvedba raziskav v nadzorovanih pogojih ni mogoča. Tako lahko zgolj ugotovimo, da opisane spremembe v družbi časovno sovpadajo, ali so povezane tudi vzročno, pa je z gotovostjo težko trditi.

Zahodni svet seksa manj

Ameriška raziskava ni osamljena. “Dejstvo je, da raziskave ne samo pri mladih, temveč pri vseh kažejo na zmanjševanje pogostosti spolnih odnosov,” je dejal sociolog dr. Ivan Bernik, zaslužni profesor Fakultete za družbene vede in starosta raziskovanja spolnih navad prebivalstva. “To kažejo tudi denimo raziskave v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Finskem …”

A zakaj v visoko seksualizirani kulturi, kot je naša, kjer seks veje iz zaslonov ter plakatov in nas spremlja na vsakem koraku, interes za spolnost usiha? “Ena od možnih razlag je, da so ljudje preprosto zasičeni s spolnostjo.”

Še en pomemben vidik je spreminjanje odnosov med spoloma. Z emancipacijo spolnost postaja vse bolj demokratična in enakopravna. “Spolnost je postala dogovorna, stvar pogajanj, strinjati se morata oba partnerja. Organiziranje spolnosti je postalo bolj zapleteno kot včasih.”

Prav tako se strinja, da ima spolnost v današnjem času enostavno več konkurence v drugih dejavnostih. “Danes živimo v družbi doživetij. V prostem času skušamo doživeti vse mogoče, zatrpan je z neštetimi aktivnostmi. Poglejte samo goro opreme, ki jo ljudje odpeljejo na dopust.”

Ljudje neprestano iščemo neke nove dražljaje in spolnost je v tem kontekstu postala manj pomembna. “Ko se pogovarjam s predstavniki starejših generacij, mi pogosto povedo, da so imeli v mlajših letih spolne odnose praktično vsak večer, češ saj ni bilo nič drugega za početi.”

Manj “priložnostnega” seksa

Ker je upad, ki ga izkazujejo raziskave, najbolj izrazit pri spolnih odnosih zunaj partnerskega razmerja, k splošnemu upadu njihove pogostosti zagotovo prispeva tudi sprememba v zakonitostih partnerskih razmerij. Spremenil se je namreč tip odnosov. Partnerske zveze je mnogo lažje prekiniti kot nekoč. Družbenega pritiska po ohranjanju zveze za vsako ceno ni več. Uveljavila se je tako imenovana serijska monogamija.

“Partnerske zveze so večkrat krajše, časovno omejene, čeprav je na začetku morda prisotna drugačna želja,” je pripovedoval Bernik. “Včasih so bile zveze praviloma dolgotrajne, vseživljenjske. To je dramatična sprememba. Že mladi do trideset let imajo za seboj v povprečju tri resna partnerstva.” Priložnosti za “priložnostni” seks je vse manj.

Kot v knjigi Intimni življenjski stili študentov in študentk iz leta 2018 opozarjajo raziskovalci s Fakultete za družbene vede in Filozofske fakultete, enak trend kažejo tudi zaporedne raziskave spolnega življenja nemških študentov, češ da njihova spolnost postaja hkrati vse bolj serijska in bolj monogamna. Tudi v Nemčiji je tako “študentsko spolno življenje vse pogosteje ’ujeto’ v zaporedne partnerske zveze, vse manj spolnih aktivnosti pa se dogaja v bolj ali manj bežnih in neobvezujočih srečanjih”.

Raziskovanje spolnosti v Sloveniji

Za Slovenijo aktualnih podatkov, ki bi nam lahko povedali, ali je trend zmanjševanja pogostosti spolnih odnosov prisoten tudi pri nas, nimamo. V zadnjih letih so sicer nastale tri večje raziskave. Dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je že leta 2017 zaključila drugo nacionalno raziskavo o spolnosti, a ker ji podatkov še ni uspelo objaviti v kateri od strokovnih revij, jih javno še vedno ni pripravljena deliti.

V zadnjem desetletju sta nastali tudi dve raziskavi na mlajši populaciji, ki so ju izvedli raziskovalci s Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Najprej so izvedli raziskavo o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov, ki so jo zaključili leta 2012, leta 2016 pa so o stališčih in izkušnjah v spolnosti spraševali še srednješolce. Vprašanje o pogostosti spolnih odnosov je vsebovala zgolj raziskava med študenti, a ker je šlo za prvo tovrstno raziskavo, iz nje ni mogoče sklepati o trendih.

Predstavitev raziskav med študenti in dijaki, ki so jo avtorji dr. Alenka Švab, dr. Tina Kogovšek in dr. Roman Kuhar izvedli v okviru lanskoletne Noči raziskovalcev.

“Iz podatkov, ki jih imamo na voljo, bi težko sklepala, ali so današnje generacije mladih manj spolno aktivne,” nam je povedala sociologinja dr. Alenka Švab s FDV, ena od avtoric raziskav študentske in srednješolske populacije. “So pa v primerjavi s starejšimi generacijami vsekakor kvalitativne razlike.”

Današnji mladi imajo do spolnosti bistveno bolj liberalna stališča kot pretekle generacije, imajo več tolerance in razumevanja za različne spolne manjšine in različne spolne prakse. Vendar pa njihovo vedenje ne sledi temu trendu. Kvečjemu obratno.

“Večina spolnosti se dogaja v kontekstu partnerskih odnosov,” je dejala Alenka Švab. Spolnosti v povezavi z alkoholom in drogami je glede na našo raziskavo relativno malo. “Lahko rečemo, da sloves mladih kot neodgovornih in nepremišljenih zagotovo ne drži.” Tudi starost ob prvem spolnem odnosu, ki se je v zadnjih desetletjih neprestano zniževala, se je ustalila.

Izgubljena nedolžnost

Kar zadeva trende v spolnosti mladih, je bilo v zadnjih desetletjih precej pozornosti namenjene nižanju povprečne starosti ob prvem spolnem odnosu. “To upadanje se je začelo že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, najprej pri moških, malo kasneje pa še pri ženskah,” je povedal dr. Ivan Bernik. Zadnje raziskave pa kažejo, da se je ta trend umiril. “Povprečna starost pri prvem spolnem odnosu ne upada več in ostaja na ’varni’ strani,” ugotavlja dr. Alenka Švab.

V raziskavi med srednješolci, starimi med 16 in 17 let, je bila povprečna starost pri prvem spolnem odnosu tako pri dekletih kot fantih nekaj manj kot 16 let, pri čemer jih od sodelujočih približno polovica še ni imela spolnega odnosa. V raziskavi med študenti, pri katerih je bil delež tistih, ki še niso imeli spolnega odnosa, že precej manjši, pa je bila povprečna starost prvega spolnega odnosa 17 let za ženske in 17,5 leta za moške.

“Nedolžnost in izguba nedolžnosti sta se v naših raziskavah pokazali kot zelo pomembna, zelo visoko vrednotena dogodka,” je dejala dr. Alenka Švab. Tudi v tem primeru ne gre za to, da bi imela nedolžnost kot vrednota velik pomen z vidika družbenih norm. “Iz odgovorov mladih ne izhaja, da bi šlo pri tem za vračanje k tradicionalizmu, temveč so na delu predvsem vrednote individualizma, skrbi za lastno življenjsko zgodbo.”

Dejansko so dekleta danes manj podvržena družbenim pritiskom kot fantje. “Pri razlogih za prvi spolni odnos je pri fantih še vedno zelo prisoten pritisk po izgubi nedolžnosti, da se s tem potrdijo v družbi.”

Mladi: liberalni v pogledih, zadržani v vedenju

Mladi so torej v svojih stališčih vedno bolj liberalni, se pa to ne odraža v njihovem spolnem življenju. Da je situacija do neke mere paradoksalna, priznava tudi dr. Ivan Bernik. “Dejansko bi glede na to, da spolna morala postaja bolj ohlapna, lahko pričakovali več promiskuitetnosti, pa se nam dogaja ravno obratno. Vse raziskave kažejo, da so mladi mnogo bolj odgovorni kot včasih.”

Pri tem ne gre za konservativnost, za vračanje k “tradicionalnim” vrednotam, je opozorila dr. Alenka Švab. “Pomen današnjih ravnanj je drugačen kot pred 50 leti. Danes gre za imperativ kakovosti partnerskega odnosa, iskanje idealnega partnerstva.” Ne gre več za zasledovanje družbenih norm, temveč osebnih vrednot in preferenc. “Iz odgovorov mladih ne izhaja, da bi šlo pri tem za vračanje k tradicionalizmu, temveč so na delu predvsem vrednote individualizma, skrbi za lastno življenjsko zgodbo.”

Tudi med mladimi se je uveljavila tako imenovana serijska monogamija, priseganje na resne partnerske zveze, ki pa so časovno omejene. Močno se je povečal pomen partnerskih odnosov. Vse več mladih ima prvi spolni odnos in tudi kasnejše spolne odnose v okviru partnerske zveze, je dejal dr. Bernik. “Rekel bi, da je ta trend povezan predvsem z večjo tolerantnostjo staršev. Starši bolj sprejemajo tako partnerstva svojih otrok kot tudi spolnost svojih otrok. Spolnost mladih ljudi se je nekako udomačila.”

Včasih so mladi to večinoma počeli proti volji staršev, danes pa mnogo pogosteje naletijo na razumevanje. “Zaradi tega je tudi odgovornost mladih ljudi na tem področju večja, kot je bila včasih. Čutijo, da je spolnost njihova izbira, in temu primerno čutijo tudi odgovornost za pravilne odločitve.”

Kakovost pred količino

Ali se torej pogostost spolnih odnosov zmanjšuje? Smo priča upadu seksa? Podatki, ki so na voljo, vsekakor kažejo v to smer. Seveda pa je, kot je v spremljajočem intervjuju opozoril hrvaški seksolog dr. Aleksandar Štulhofer, povsem mogoče tudi, da o seksu danes zaradi liberalizacije družbenih norm predvsem lažje in bolj odkrito govorimo, s tem pa morda tudi manj pretiravamo, ko nas raziskovalci vprašajo o naših seksualnih podvigih.

V spolnosti smo vsekakor postali bolj zahtevni in izbirčni. Vedno bolj vseeno nam je, v kakšne spolne prakse se spuščajo drugi, in vedno pomembneje nam je, v kaj se spuščamo sami, da tega ne bi kasneje obžalovali.

“Bolj postaja spolna morala ohlapna, bolj se v spolnosti povečuje pomen osebnih odločitev. S tega vidika je spolnost morda postala bolj zahtevna kot včasih,” je dejal dr. Ivan Bernik. Včasih so bili pomembni koraki jasno definirani – kdaj je čas za prvi spolni odnos, kdaj je čas za poroko, v zvezi je bilo včasih treba vztrajati … Danes teh pravil ni več oziroma so zelo ohlapno definirana.

“Spolnost danes od nas neprestano zahteva premislek in odločanje. Spolnost in intimnost sta postali dnevni plebiscit. Skoraj vsak dan se moramo vprašati, ali bomo še ostali s trenutnim partnerjem. Nimamo nobene zunanje prisile, sami se moramo odločati in nato premlevati pravilnost svojih odločitev, pri čemer cveti dejavnost psihologov in spolnih terapevtov.”