Livija Pandur o gledališču pravi, da je kot droga. V poglobljenem in iskrenem pogovoru govori o ustvarjanju, predstavah, ki spreminjajo umetnike in gledalce. O magiji. O lepoti duha in ljubezni. Govori tudi o smrti svojega brata Tomaža Pandurja in o tem, zakaj bi si zaslužil, da bi v Mariboru po njem poimenovali ulico. Preberi več