Menu Item
Ali Nemčiji grozi propad avtomobilske industrije? Lahko prihodnja nova vlada obrne negativne trende? Se obeta vzpon skrajne desnice? Kaj za evropsko gospodarstvo pomeni drugi mandat Donalda Trumpa in vzpon Kitajske? Za N1 na vprašanja o aktualnem dogajanju odgovarja znani nemški analitik Wolfgang Münchau.
Wolfgang Münchau, politični in gospodarski analitik, nekdanji urednik nemške izdaje časnika Financial Times, je nedavno izdal knjigo z naslovom Kaput, v kateri naznanja konec nemškega gospodarskega čudeža. Vsebino knjige smo povzeli pred dvema tednoma, ko smo avtorja tudi prosili za intervju. Oglasil se nam je z enotedensko zamudo. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih razmerah v Nemčiji in Evropi, ki seveda vplivajo tudi na Slovenijo.
Njegovo osrednje sporočilo je, da so Nemčiji zanašanje na tradicionalno industrijo in inženirsko odličnost, poceni ruski plin ter izvoz na Kitajsko vrsto let odlično služili. Z vojno v Ukrajini, kitajskim napredkom in prodorom digitalizacije v vse pore življenja, vključno z avtomobilsko industrijo, pa se temelji nemškega gospodarskega uspeha rušijo kot domine.
“Stanje se je še poslabšalo”
Gospod Münchau, v kakšnem stanju je nemško gospodarstvo? Se je poslabšalo, odkar ste končali svojo knjigo?
V knjigi se nisem želel preveč zanašati na najnovejše številke. Pričakoval sem celo, da bomo v določeni meri v Nemčiji priča cikličnemu okrevanju gospodarstva. Tudi države s slabše delujočim gospodarstvom namreč doživljajo občasne vzpone. To se sicer ni zgodilo, strukturna kriza nemškega gospodarstva pa se nadaljuje. Zato lahko rečem, da se je stanje od izida knjige še poslabšalo.
Zakaj?
Vodilnim v državi se ni uspelo ukvarjati z nobenim od problemov, ki jih opisujem v knjigi, naredili pa so nekaj dodatnih napak. Ena takih je napačno usmerjanje subvencij v tovarne za proizvodnjo polprevodnikov in baterij za električne avtomobile.
Propad proizvajalca baterij Northvolt bo denimo nemške davkoplačevalce stal 600 milijonov evrov. Nismo mu zgolj posodili denarja, ampak smo privolili v t. i. konvertibilno opcijo – če Northvolt postane insolventen, se posojilo pretvori v lastniški delež. To je res neumna poteza. Denar je praktično izgubljen, ne da bi kaj dobili v zameno.
“Nemčija bi se morala osvoboditi avtomobilske industrije”
Nemški parlament bo v ponedeljek glasoval o zaupnici kanclerju Olafu Scholzu, ki po pričakovanjih ne bo izglasovana, kar bo odprlo pot do predčasnih volitev februarja prihodnje leto. Bo zamenjava oblasti prinesla olajšanje?
Težko verjamem, da bi bil lahko Scholz izvoljen še enkrat, to bi bilo veliko presenečenje. Kriza pa se bo nadaljevala tudi pod novo vlado.
Trenutno je favorit Frederich Merz, vodja opozicijske CDU. Če bo on oblikoval prihodnjo vlado, bomo verjetno priča rezom v socialne izdatke, nižanju davkov in drugim načinom povečevanja konkurenčnosti gospodarstva. A Nemčija se bo še vedno zanašala na uspešno poslovanje velikih koncernov. Še vedno bo primanjkovalo podjetništva. Politična, gospodarska in družbena kultura se ne bo spremenila.
Nisem optimističen, da bo Nemčija to lahko presegla. Pričakujem dve stvari: gospodarski cikel se bo sčasoma obrnil navzgor, ne glede na to, kdo bo na oblasti. Tudi reforme za povečanje konkurenčnosti pa bodo, čeprav temeljnega problema ne bodo odpravile, začasno izboljšale nekatere gospodarske kazalnike. Brez dvoma bodo na podlagi tega nekateri, denimo revija The Economist, razglasili konec nemških gospodarskih težav.
Vendar?
Nobeno povečanje konkurenčnosti vam na dolgi rok ne bo omogočilo uspeha, če se zanašate na zastarelo tehnologijo.
V Nemčiji se vsa debata vrti okoli reševanja zaposlitev v avtomobilski industriji. Sam pa zagovarjam, da bi se morala Nemčija končno osamosvojiti od avtomobilske industrije in dovoliti gospodarstvu, da se diverzificira.
Nemčija v tem ni dobra. Nima razvite kulture podjetništva, kulture tveganja … Gospodarska kultura temelji na obstoječih koncernih, in če gre tem dobro, gre dobro tudi Nemčiji. Če pa jim gre slabo, gre slabo tudi Nemčiji. In to se zdaj dogaja.
“Številne službe bodo izginile”
Nemški proizvajalci avtomobilov so v velikih težavah, vprašanje je zgolj, kako obsežna bodo odpuščanja. Ali menite, da se lahko zgodi tudi propad katerega od podjetij?
Ne verjamem, da bi lahko bili priča propadu in bankrotu. V avtomobilski industriji se stvari ne odvijajo na tak način. Je pa mogoče, da bo katerega od proizvajalcev prevzel kdo drug. Lahko pogledate, kaj se je do zdaj dogajalo s konsolidacijo avtomobilske industrije. V ZDA so včasih obstajali številni proizvajalci, denimo Cadillac, Buick, Chevrolet, ki so vsi postali del General Motorsa.
Chrysler je postal del Fiata, oba skupaj pa sta zdaj del družbe Stellantis. Ko avtomobilske družbe ne zmorejo več preživeti same, jih pogoltnejo večji igralci. Povsem mogoče je, da bo tudi kakšno nemško podjetje postalo zgolj hčerinska družba kakšnega kitajskega avtomobilskega proizvajalca.
Torej bo Nemčija še vedno proizvajala avtomobile?
Ne verjamem, da bo nemška avtomobilska industrija propadla, bo pa zasedala manjši delež na globalnem trgu in manjši delež v domačem BDP. In to bo imelo zelo velik vpliv na celotno gospodarstvo, saj bo krčenje prizadelo tudi celoten ekosistem podizvajalcev in sektorja storitev, kot je vzdrževanje avtomobilov.
Avtomobili prihodnosti bodo sicer še imeli nekaj gibljivih delov, a vzdrževanje bo večinoma potekalo v obliki nadgradenj programske opreme. Številne službe, vezane na današnjo avtomobilsko industrijo, bodo izginile.
“Celotna Evropa zaostaja pri investicijah v digitalne tehnologije”
V težavah ni samo nemška avtomobilska industrija, tudi drugi evropski proizvajalci se spopadajo s podobnimi težavami. Je tudi Evropa “kaput”?
Stellantis je dolgo časa veljal za podjetje, ki se mu je uspelo upirati padajočemu trendu. A ravno nedavno je bil njegov predsednik uprave prisiljen odstopiti. In zdaj prihajajo na dan številne težave. Dobre številke so dosegali predvsem na račun agresivnega krčenja stroškov, niso pa investirali v razvoj novih tehnologij.
Celotna Evropa je zaostala na področju investicij v digitalne tehnologije, v programsko opremo. Nasploh pa imamo v Evropi zelo tehnofobno okolje, kar zadeva regulacijo novih tehnologij, kot denimo umetne inteligence. Težko tekmujemo z ZDA in Kitajsko.
Pod Joejem Bidnom so bile tudi ZDA dokaj tehnoskeptične. Regulacija kriptovalut je bila celo strožja kot v EU. Pod Donaldom Trumpom se bo to spremenilo. Ne samo kriptovalute, tudi področje umetne inteligence bo postalo veliko manj regulirano. Elon Musk bo lahko še lažje kot do zdaj zbiral in obdeloval podatke iz Teslinih avtomobilov.
V Evropi smo na tem področju ohromljeni zaradi GDPR, direktive o varovanju osebnih podatkov, ki je nočna mora tako za podjetja kot za potrošnike. To žal ni okolje, s katerim bi lahko konkurirali za vodilni položaj pri razvoju novih tehnologij.
Še nekaj dodatnih let v srednjem veku
Ali menite, da bo evropska prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, ki je predvidena za leto 2035, obveljala? Ali pa jo bodo naknadno zrahljali?
Pričakujem, da jo bodo omilili. Do nedavnega je veljalo, da Nemčija popolni prepovedi nasprotuje, Francija pa jo podpira. S težavami, v katerih se je znašel Stellantis, se tudi francosko stališče spreminja. Tudi Ursula von der Leyen sprejema novo realnost in pričakovati je, da bo Evropska komisija pripravila predlog v tej smeri.
Ne verjamem pa, da bo to kaj rešilo. Vse, kar se bo zgodilo, je, da bo evropska avtomobilska industrija lahko še nekaj dodatnih let ostala v “srednjem veku”. Zunaj Evrope električni avtomobili že postajajo standard. Na Kitajskem je že več kot polovica prodanih avtomobilov električna. Na Norveškem ljudje praktično kupujejo le še električne avtomobile.
Če bomo svoje avtomobilske družbe še nekaj časa zadržali v bencinskem svetu, jih to ne bo naredilo čisto nič bolj konkurenčne. Težava je v tem, da preprosto niso konkurenčne na trgu električnih avtomobilov, tudi če kitajske avtomobile dodatno obdavčimo s carinami.
A kitajska podjetja že danes postavljajo tovarne na evropskih tleh, predvsem v vzhodnih državah EU, s čimer se bodo carinam izognila. In pri tem Nemčija ne more storiti prav ničesar. Torej, pričakujem, da bo predvidena prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem leta 2035 omehčana, ker je v ozadju populistična logika, vendar to ne bo rešilo nobene težave.
“Zeleni prehod predstavlja ogromno težavo”
Kaj pa druge evropske politike zelenega prehoda? Bodo zdržale kljub naraščanju podpore skrajni desnici, ki jaha tudi na valu nezadovoljstva zaradi prepovedi fosilnih tehnologij in vse dražje energije?
Da. Morda se bo druga faza t. i. evropskega zelenega dogovora le nekoliko upočasnila, morda ga bodo na nekaterih področjih naredili bolj “prijaznega”, denimo z daljšimi prehodnimi obdobji. A to ne bo rešilo nobene težave.
Zeleni dogovor za evropska podjetja predstavlja ogromno težavo. Stroški za zagotavljanje skladnosti poslovanja z zakonodajo so izjemno visoki, že samo v smislu dodatne birokracije in obveznosti poročanja. Birokracija je pravzaprav dodaten davek, saj morajo podjetja zaposliti dodatne ljudi, da se z njo ukvarjajo.
Če stroški birokracije znašajo dva odstotka vaših prihodkov, vam to ne bo predstavljalo večje težave. A danes ti stroški segajo čez deset odstotkov. To pa je že visok davek. Zeleni prehod, kot ga je zastavila EU, je nedvomno pomemben dejavnik pri težavah evropskega gospodarstva.
“Ni realnih možnosti, da bi skrajno desne stranke zavladale EU”
Pa menite, da bi njegovi negativni učinki na oblast v EU lahko pripeljali skrajno desnico?
Vzpon priljubljenosti skrajne desnice v Nemčiji je po mojem posledica dejstva, da se ljudem zmanjšuje realni dohodek. Težko se sprijaznijo s padcem kupne moči, s tem, da si ne morejo več privoščiti vsega, kar so si lahko včasih.
Drug pomemben dejavnik je obsežnost sprememb, s katerimi smo soočeni. Dolga desetletja smo se zanašali na stabilne industrijske dobavne verige, danes pa se vse spreminja, vse se digitalizira.
Z imigracijo se spoprijemamo z ljudmi iz drugačnih kulturnih okolij, ki so bili včasih revnejši od nas, danes pa jim gre pogosto bolje, ker so se specializirali za katero od spretnosti 21. stoletja.
Ko sem odraščal, je imela Nemčija najboljši telefonski sistem v Evropi. Danes ima najslabšega. Do nedavnega je imela najboljši železniški sistem. Nič več. Avtoceste so bile vedno v brezhibnem stanju. Tudi to se spreminja. Ob vseh teh spremembah ni čudno, da so ljudje nezadovoljni in da priljubljenost skrajno desnih strank narašča.
Ne samo v Nemčiji …
Vsekakor to ni zgolj nemški fenomen. Skrajno desne stranke so v vzponu v številnih državah, a so si med seboj precej različne. Marine le Pen je drugačna od nemške AfD, obe pa sta drugačni od Bratov Italije Giorgie Meloni. Vse skupaj pa so drugačne od libertarne skrajne desnice, ki jo predstavljata Donald Trump in argentinski predsednik Javier Milei.
V Evropskem parlamentu so skrajno desne stranke razdeljene v tri različne politične skupine. Ni realnih možnosti, da bi lahko zavladale EU, in tudi ne vidim, da bi imele odgovor na evropske težave.
Se bo ruski plin vrnil?
Gospodarstvo ZDA je v močnem porastu tudi zahvaljujoč poceni energiji, ki jo je prinesla revolucija izkoriščanja nahajališč nafte in plina s hidravličnim lomljenjem – frackingom. V Evropi smo se tej tehniki odrekli. Ali menite, da bi Nemčija lahko preklicala prepoved frackinga?
Ne verjamem. Nemška razprava o energiji je polna ideologije. Jedrske elektrarne so izklopili, kljub temu da je Putin napadel Ukrajino in da je bil plinovod Severni tok poškodovan. To je bila čista ideologija. Tudi nasprotovanje frackingu je absolutno. Na to lahko kar pozabite.
Če se vojna v Ukrajini konča, lahko pričakujemo vrnitev ruskega plina v Nemčijo?
Po mojem mnenju da. Ampak ne prek plinovodov, temveč v obliki povečanih pošiljk utekočinjenega plina, kupljenega na prostem trgu.
Vojna v Ukrajini se ne bo kar končala. Nujno bo potreben nekakšen sporazum, ki bo vseboval začrtanje novih meja in določbe v zvezi z Natom, pa tudi umik sankcij in vnovično vzpostavitev trgovinskih odnosov. Ne moremo se pretvarjati, da vojne ni več, hkrati pa vztrajati pri “vojnih” sankcijah.
Za vnovično vzpostavitev delovanja plinovodov po mojem mnenju ni dovolj politične volje. Plinovod predvideva dolgoročne pogodbe in stalen pretok, to pa povečuje odvisnost. Po mojem mnenju bi Nemčija pri morebitnih načrtih za vnovično vzpostavitev dobave prek plinovodov naletela tudi na velik odpor EU.
“ZDA se bodo obrnile navznoter, Kitajska se odpira navzven”
Kakšen bo učinek drugega mandata Donalda Trumpa na Evropo?
Vsekakor se obetajo zanimivi časi. Če Trump uresniči svoje napovedi in uvede carine tudi na evropske izdelke, bo to hud udarec za nemško izvozno industrijo. ZDA so namreč postale največji nemški trgovinski partner. Nemčija je v veliki meri izgubila ruski trg, zaradi brexita pa tudi britanskega. Kitajska, ki je bila včasih največji nemški trgovinski partner, pa danes to ni več, tako zaradi sankcij kot dejstva, da začenja z Nemčijo tekmovati na področjih tradicionalne nemške superiornosti.
Nemški uspeh preteklih dveh desetletij je v večini temeljil na dejstvu, da sta bili Nemčija in Kitajska komplementarni trgovinski partnerici. Zdaj to nista več. Danes sta konkurentki.
Je Kitajska pripravljena, da izzove ZDA za globalno prevlado?
Da, to se že dogaja, predvsem na področju tehnologije. Kitajska dohiteva zahodne države na vseh področjih tehnologije, na številnih je že prevzela vodilno vlogo. Poleg tega ji gre zelo na roko dostop do ključnih surovin, kot so elementi redkih zemelj.
Prav tako je po svetu sklenila številna pametna zavezništva. Kitajska je največji investitor v Latinski Ameriki, investirala je v rudnike litija in pristaniško infrastrukturo. Enako počne tudi v Afriki. Medtem ko se bodo ZDA obrnile navznoter, se Kitajska odpira navzven.
In tega ne počne z vojaško silo. Obstaja sicer možnost vojaške konfrontacije v zvezi s Tajvanom, a načeloma Kitajska svojo dominacijo vzpostavlja s pomočjo trgovinskih odnosov. Ne ruši tujih vlad in postavlja sebi naklonjenih voditeljev, ne pridiga drugim državam, kako naj ravnajo. Posle sklepa s tistim, ki je pač trenutno na oblasti.
Pričakujem, da bo Kitajska dominantna država tega stoletja.
“Rasli bomo počasneje od drugim”
Kakšna pa bo vloga Evrope v tem novem svetu?
Bistveno zmanjšana. A v Evropi smo zelo bogati. Zelo dolgo smo lahko v upadu. Ko rečem, da je Nemčija kot simbol Evrope v upadu, se morate zavedati, da se ta upad začenja z zelo visoke pozicije. In ko si tako bogat, je postopen upad lahko zelo dolgotrajen.
Še vedno imate lahko udobno hišo in lep avto. Evropske pokrajine in plaže so še vedno lepe. Še vedno imate lahko udobno življenje, če imate to srečo, da delate v poklicu z dovolj visokimi plačami. A delež ljudi, ki si bodo to lahko privoščili, bo sčasoma upadel, revščina pa se bo povečala.
Ne gre za to, da bi naš BDP drastično upadel, samo rasli bomo počasneje od drugih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!