Menu Item
O tveganjih in neznankah, ki jih prinaša (ne)odločitev za JEK2, najdražji energetski objekt v zgodovini države, o pomanjkanju osebne odgovornosti pri odločitvah, o deljenju jedrskih odpadkov iz Krškega in o vrtljivih vratih v slovenski energetiki smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Gen Energije Dejanom Paravanom.
Gen Energija je poleg Holdinga slovenske elektrarne eden od dveh stebrov slovenske energetike in je med drugim lastnica jedrske elektrarne v Krškem. Želijo si zgraditi še drugi blok nuklearke, o čemer bomo konec novembra odločali na referendumu.
A strokovnjaki si niso enotni, ali bo drugi blok jedrske elektrarne v Krškem lahko posloval pozitivno. Bo predstavljal razbremenitev ali breme za Slovenijo?
Dejan Paravan, sicer doktor elektrotehnike in strokovnjak za trgovanje z električno energijo, je na položaju direktorja slabi dve leti, od novembra 2022, tja pa se je zavihtel po 16 letih, ki jih je preživel pri trgovcu z električno energijo Gen-I, katerega večinski lastnik je Gen Energija. Je torej dolgoletni tesni sodelavec zdajšnjega predsednika vlade Roberta Goloba.
“Hladilni stolp bo spremenil veduto območja”
Na promocijskem materialu za drugi blok jedrske elektrarne Krško (JEK2) predstavljate domnevni izgled predvidene elektrarne. S seboj na predstavitve po Sloveniji vozite tudi maketo. Glede na to, da sploh še ni znano, kdo naj bi JEK2 gradil – koliko je ta predstavitev sploh realna?
Pri tem materialu gre bolj za splošno predstavo. Imamo pa na teh predstavitvah tudi manjše makete elektrarn vseh treh ponudnikov, med katerimi bomo potencialno izbirali, da si lahko ljudje predstavljamo, o čem se pogovarjamo. Natančen izgled bo seveda znan šele po dokončni potrditvi naložbe.
Najbolj izstopajoč element makete je velik hladilni stolp. Ta pride v poštev v vsakem primeru, ne glede na ponudnika?
Da. Reka Sava nima več zadostne kapacitete za opravljanje funkcije hlajenja kot pri obstoječi nuklearki. Zato bo potreben hladilni stolp in to bo dejansko tudi tisti največji element, ki bo spremenil veduto območja.
“Ni garancij, da se bo vse izteklo, kot si bomo zamislili”
Med strokovnjaki za energetiko ni konsenza o tem, ali je naložba v drugi blok smiselna. Ne gre za vprašanje varnosti, problem je finančne narave – ali bo nova jedrska elektrarna s ceno proizvedene elektrike sposobna konkurirati na trgu in hkrati odplačevati kredite, ali pa bo, tako kot Teš 6 danes, ustvarjala izgubo. Kako odgovarjate na te dvome?
Katerikoli scenarij – jedrski ali nejedrski – in katerokoli energetsko pot bomo izbrali, bomo vedno imeli opravka z določeno mero negotovosti. Nobena odločitev ne bo imela garancij, da se bo vse izteklo, kot si bomo zamislili – tega se moramo zavedati.
Mi zagovarjamo kombinacijo obnovljivih virov in jedrske energije. Ta kombinacija zagotavlja razogljičenje elektroenergetskega sistema. Je izvedljiva z vidika umeščanja v prostor in z vidika zanesljivega obratovanja elektroenergetskega sistema.
Je pa dejstvo, da so se pri zadnjih projektih novih jedrskih elektrarn v zahodnem svetu pojavljale določene težave glede izvedbe v predvidenih rokih in znotraj predvidenih stroškov. To so tudi največja tveganja, povezana z ekonomiko projekta JEK2.
A prepričani smo, da je šlo pri teh težavah za porodne krče renesanse jedrske industrije. V zadnjem desetletju se po dolgoletnem zastoju spet gradi vse več jedrskih elektrarn, vedno več jih je tudi v fazi načrtovanja. To pomeni, da bo jedrska industrija s pridobivanjem izkušenj sposobna bistveno bolje obvladovati tovrstna tveganja in da se težave minulega desetletja ne bi smele več pojavljati.
Na ceno JEK2 bodo odločilno vplivali stroški kreditov
Glede na vaše ocene naj bi JEK2 stal med 9 in 15,5 milijarde evrov, odvisno od moči, za katero bi se odločili (možen razpon od 1000 do 1650 MW). Kakšna bo morala biti cena elektrike?
Stroškovno ceno, ki vključuje stroške goriva, tekoče stroške obratovanja elektrarne, investicijsko vzdrževanje, prispevek za ravnanje z odpadki in razgradnjo ter amortizacijo, smo ocenili na 44,5 evra. Pomembna pa je končna cena iz elektrarne, v katero je potrebno vključiti še stroške financiranja in donos na lastna sredstva.
Stroški financiranja so, kot se v jedrski industriji vsi dobro zavedamo, eden bistvenih dejavnikov, ki določajo končno ceno elektrike iz jedrske elektrarne. Razpon končne cene elektrike smo ob upoštevanju različnih stroškov kapitala ocenili med 66 in 99 evri na megavatno uro v 80-letni obratovalni dobi elektrarne. Govorimo o stalnih cenah.
Bistveno vprašanje seveda je, kakšna bo takrat cena elektrike na trgu?
Pri naših izračunih upoštevamo stalno tržno ceno elektrike na trgu 75 evrov na megavatno uro, pri čemer pa se je treba jasno zavedati, da nihče danes ni zmožen zanesljivo napovedati, kakšna bo dejansko cena na trgu med letoma 2040 in 2120.
Tudi čez štiri leta, ko naj bi dokončno sprejeli investicijsko odločitev, negotovost glede gibanja bodoče tržne cene ne bo nič manjša. Zato pa bo zelo pomembna primerjava z alternativami, ki jih imamo na voljo, kar se tiče nadaljnjega razvoja elektroenergetskega sistema.
Ta odločitev ne bo lahka. Vedno bo prisotna negotovost, ker se pogovarjamo o tako dolgoročnem projektu. Zato je toliko bolj pomembno, da so vse strokovne podlage za odločanje pripravljene čim bolj kakovostno in celovito.
“Cena elektrike na trgu je danes izkrivljena”
V vaši analizi je najvišja ocenjena cena elektrike iz JEK2 99 evrov za megavatno uro. Citiral bi vam izjavo direktorja ELES Aleksandra Mervarja. “Če kdo misli, da bo cena JEK2 nižja, kot je cena elektrike na borzi … ne verjamem. Tudi v najlepših sanjah stroškovna cena ne bo nižja od 125 evrov na megavatno uro,” je letos spomladi dejal za RTV SLO.
Z gospodom Mervarjem smo primerjali izračune in dejansko naši in njegovi izračuni sovpadajo. Ključna razlika je v prikazu podatkov. Mi prikazujemo podatke v stalnih cenah, on pa je pri izračunu uporabil tekoče cene. Pri tekočih cenah upoštevamo inflacijo, pri prikazu stalnih cen pa vse cene prikazujemo v vrednosti denarja leta 2024.
Glede cene elektrike iz elektrarne in cene na trgu je treba tudi razumeti, da je danes cena na trgu izkrivljena. Za to je več razlogov: določeni stroški, sploh denimo stroški subvencioniranja določenih virov, niso všteti v tržno ceno. V to ceno niso všteti niti dodatni stroški, ki nastanejo zaradi potrebe po nadgradnji omrežja. In stroški za nadgradnjo so različni v odvisnosti od tega, kakšen vir gradimo. Ko primerjamo različne scenarije, se ne smemo ozirati zgolj na tržno ceno električne energije, ampak moramo upoštevati tudi ostale vidike.
Skratka, z gradnjo JEK2 bi bilo po vašem potrebnih manj vlaganj v omrežje kot v primeru drugih scenarijev energetskega razvoja?
Nedvomno. In tudi manj vlaganj v hrambo energije. Skupaj z Elesom smo tudi naročili študijo priključitve JEK2 na elektroenergetsko omrežje. In pokazala je, da pri teh najmanjših predvidenih močeh bloka JEK2 sama elektrarna določene dele omrežja celo razbremenjuje, ne pa dodatno obremenjuje. Tovrstni medsebojni vplivi različnih dejavnikov niso trivialni in jih je potrebno vzeti v obzir pri končni odločitvi.
“Odločitev za prihodnost, ki ne bi vključevale tveganj, ni”
Še vedno pa obstaja nezanemarljivo tveganje, da zgradimo desetmilijardni jedrski objekt, ki bo nato ustvarjal izgubo.
Obstaja tudi tveganje, da ne zgradimo drugega bloka, hkrati pa v prostor ne uspemo umestiti dovolj alternativnih virov, nato pa smo prisiljeni večino elektrike uvažati po bistveno višjih cenah. To pa bi seveda pomenilo dodaten udarec konkurenčnosti našega prostora. Torej, vaš pomislek drži, a drži tudi pomislek na drugi strani. Zato pravim, da odločitve na koncu ne bodo lahke, ker bodo vedno povezane z določeno mero negotovosti. Odločitev za prihodnost, ki ne bi vključevale tveganj, ni.
Večkrat ponavljate, da Gen Energija sama projekta ne more izpeljati. Torej računate na pomoč države v obliki garancij, kar bi pocenilo posojila?
Glede tega sta pomembni dve stvari. Kot prvo Gen Energija sama kapitalsko ni dovolj močna, da bi lahko sama zagotovila dovolj virov financiranja za izvedbo projekta. Kot drugo pa lahko le s pomočjo države v obliki garancij zagotovimo dovolj nizke stroške kreditov, da bi se račun glede stroškovne učinkovitosti projekta izšel.
Če bi gradili po komercialnih pogojih, bi to pomenilo, da bi za vračilo kreditov bankam plačali vsaj še eno dodatno jedrsko elektrarno. To pa seveda nima smisla, v takem primeru si upam trditi, da JEK2 ne bomo zgradili.
“Težave Teš 6 zagotovo ne pomagajo”
A z garancijami država prevzame tudi tveganje, če gre kaj narobe. Kot je šlo v primeru Teš 6, kjer bo zdaj breme odplačila preostanka kreditov padlo na državo. Nas to ni izučilo?
Jaz lekcije Teša ne razumem v smislu, da država ne bi smela sprejemati strateških odločitev in da država ne bi smela prevzemati tveganj. Bi pa iz primera Teš morali potegniti kakšno lekcijo o tem, na kakšen način država prevzema odgovornost in na kakšen način je treba pripravljati podlage za sprejemanje tovrstnih odločitev.
Težava v primeru Teša 6 je bila, ker je bila odločitev sprejeta na podlagi zavajajočih vhodnih podatkov in napačnih ali pa prirejenih analiz.
Ali pričakujete, da bodo finančne težave Teša 6 imele vpliv na referendumsko odločanje o novem, še bistveno dražjem energetskem projektu?
Pomagajo zagotovo ne. Se pa lahko iz te izkušnje tudi kaj naučimo in napake, ki so bile storjene, upoštevamo pri vodenju, nadzoru in odločanju o projektu JEK2. Zmotno pa bi bilo zaključiti, da zaradi napak pri projektu Teš 6 država raje sploh ne bo več investirala v noben energetski projekt.
“JEK2 ni primerljiv s Teš 6, čeprav ju nekateri mečejo v isti koš”
Ste bili nejevoljni, ker so težave Teša in pomoč države objavili tako blizu referenduma o JEK2?
To sovpadanje referendumu o JEK2 gotovo ne koristi. Ampak prepričan sem, da zaradi tržnih razmer žal kolegi na HSE niso imeli druge možnosti. Po drugi strani ni pa nič narobe, če o teh stvareh spregovorimo, če jih ozavestimo in potem upoštevamo pri nadaljnjih odločanjih.
Sem pa že večkrat poudaril, da JEK2 ni primerljiv s Teš 6, čeprav ju nekateri zdaj mečejo v isti koš. Premogovna tehnologija je bila že ob odločanju o gradnji Teš 6 v zatonu, v odhodu, jedrska energija pa je tehnologija prihodnosti. Gre za nizkoogljično tehnologijo, pri kateri je strošek energenta bistveno manjši in ima bistveno manjši vpliv na ekonomiko poslovanja kot pri elektrarni na premog.
Ravno zaradi izkušnje s Teš 6 vodenje in nadzor projekta JEK2 peljemo na drugačen način, z drugačno pozornostjo, z drugačnim odnosom. Ne nazadnje pa ne smemo pozabiti, da imamo zelo pozitivno izkušnjo z obstoječo nuklearko, ki dokazuje, da je eden najbolj konkurenčnih virov v državi in ki s svojim zanesljivim obratovanjem nedvomno pripomore k ohranjanju stabilnost celotnega elektroenergetskega sistema.
Zahvaljujoč obstoječi nuklearki imamo tudi ustrezen kader in izkušnje za varno nadaljevanje civilnega jedrskega programa.
“Zelo sem naklonjen zamisli o sodelovanju gospodarstvenikov”
Pri takšnih velikih investicijah, sploh v energetiki, je problem v tem, da odločitev praviloma sprejmejo ljudje, ki se jim ne bo treba soočiti z njenimi posledicami. Tudi vas zelo verjetno ne bo več na položaju, ko bo hipotetični JEK2 zgrajen. Ali bi bili danes pripravljeni kaj zastaviti za uspešnost projekta? Na koncu vedno umanjka osebna odgovornost vpletenih.
Se zelo strinjam, da je to velika pomanjkljivost. In Teš 6 je zelo dober primer, kjer danes za polom kar nihče ni odgovoren. Ravno to je ena od lekcij, ki jih moramo pri JEK2 vzeti resno in zelo jasno začrtati sam proces odločanja do dokončne investicijske odločitve.
Ta proces odločanja mora biti zasnovan tako, da bo jasno določal, kdo so odločevalci, kakšne podlage potrebujejo za odločanje in na kakšen način se bodo sprejemale odločitve.
Ravno zaradi tega sem sam zelo naklonjen zamisli o soinvestitorstvu pri projektu. Na primer, dobra se mi zdi pobuda gospodarstvenikov, ki želijo vlagati svoj denar v projekt.
S takšnim sodelovanjem bi si na eni strani povečali lastna sredstva za gradnjo in zmanjšali obseg potrebnega financiranja, hkrati pa bi zasebni investitorji, ki bodo v projekt vložili svoj denar, zagotovo pripomogli k učinkovitemu vodenju celotnega projekta, kar nam je vsem v interesu.
Ali vidite tudi možnost sodelovanja običajnih državljanov pri tem projektu. Ali se vam zdi to preveč zapleteno za izvedbo?
Ni nujno, da je preveč zapleteno. Imam tri otroke. Z veseljem bi vsakemu od njih kupil po en kilovat inštalirane moči bodoče nuklearke in tako pripomogel, da bodo njihove družine v prihodnosti imele na voljo dovolj nizkoogljične energije.
“Zgrešeno bi bilo, da bi dokončno odločitev sprejemali državljani”
Pogovarjava se o tem, da danes ne vemo, kakšna bo situacija čez 20 let, kakšna bo ekonomika JEK2, niti tega ne bomo vedeli ob dokončni odločitvi čez štiri leta. Pri projektu obstajajo še številne neznanke, o katerih se strokovnjaki ne morejo zediniti. Se vam ne zdi sporno, da od ljudi pričakujemo, da se na referendumu odločajo o stvari, o kateri imate še vi sami toliko neodgovorjenih vprašanj?
Lahko se strinjam z vami, da bi bilo popolnoma zgrešeno pričakovati, da bi dokončno odločitev o investiciji v JEK2 sprejemali državljani. Tovrstne odločitve so zahtevne in jih morajo sprejemati odločevalci.
Referendum, ki je pred nami, pa jaz razumem drugače. Volilce sprašujemo, ali se jim zdi sprejemljivo, da je jedrska energija pomemben del naše energetske prihodnosti in ali se strinjajo, da nadaljujemo aktivnosti za pripravo dokončne investicijske odločitve čez štiri leta.
Menim, da je tako razumljeno vprašanje na mestu. Odgovor bo namreč dal jasen mandat odločevalcem, da v naslednjih štirih letih skupaj pridemo do najboljše odločitve.
“Pri nekaterih je čutiti naklonjenost Westinghousu, a vse ponudnike obravnavamo enako”
V igri so trije ponudniki za dobavo tehnologije za JEK2 – ameriški Westinghouse, francoski EDF in korejska družba KHNP. S predstavniki katerega od ponudnikov ste imeli do zdaj največ stikov?
Z vsemi smo imeli stike, težko rečem, s kom smo jih imeli največ. Skrbimo za to, da vse tri potencialne dobavitelje obravnavamo na enak način.
Od več slovenskih jedrskih strokovnjakov sem neuradno slišal, da bo na koncu tako ali tako izbran Westinghouse, ki je bil dobavitelj tehnologije obstoječega bloka nuklearke v Krškem.
Tega ne vem.
Tudi v vaših besedah bi lahko našli kakšen subtilen namig v tej smeri, ker veliko poudarjate, kako dobre izkušnje imate z obstoječim blokom nuklearke.
Narobe me razumete. Kar govorim, je, da je mogoče pri nekaterih strokovnjakih na jedrskem področju v Sloveniji v razgovoru čutiti naklonjenost Westinghousu. To se mi zdi glede na dobre izkušnje, ki jih imajo ti ljudje s sodelovanjem pri obstoječem bloku nuklearke, popolnoma človeško. Če imaš pozitivno izkušnjo, imaš jasno manj pomislekov.
Zagotavljam pa vam, da to v našem odnosu do potencialnih dobaviteljev ne igra nobene vloge in da vse obravnavamo enako.
Jedrska divizija Westinghousa je danes precej drugačno podjetje, kot je bilo v času gradnje prvega bloka. Vmes je bilo podjetje izločeno iz matične družbe, večkrat preprodano, leta 2017 je razglasilo bankrot, trenutno je večinski lastnik kanadski sklad za upravljanje naložb. Ali sodelovanje pri prvem bloku sploh še lahko štejemo kot njihovo referenco?
To težko komentiram. Morda je s stališča obvladovanja tveganj bolje, če za dobaviteljem stoji država, kot denimo Francija stoji za EDF. Pretresi in lastniške spremembe v Westinghousu so nam dobro poznani, po drugi strani pa je glede na naše izkušnje njihova strokovnost še vedno na visoki ravni.
To smo na primer videli konec lanskega leta, ko se je nuklearka v Krškem nenapovedano zaustavila. Njihovi strokovnjaki so delo opravili z odliko in pomembno prispevali k hitri rešitvi nastalega problema.
“Vprašanje sodelovanja drugih držav bomo odpirali kasneje”
Prej ste rekli, da ste naklonjeni soinvestitorstvu pri JEK2. Ste naklonjeni tudi sodelovanju drugih držav, denimo Hrvaške, ki je že polovična lastnica obstoječe nuklearke?
Hrvaška je večkrat izrazila željo po sodelovanju, je pa dejstvo, da se Gen Energija sama o takšnih aranžmajih ne more pogovarjati. To so vprašanja, ki jih bomo odpirali kasneje.
V teh dneh se je po dolgoletnem načrtovanju začela gradnja odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. A to odlagališče bo namenjeno zgolj slovenskemu delu odpadkov. Kaj ima Slovenija od tega, da že od začetka obratovanja NEK skrbi tudi za hrvaški del jedrskih odpadkov, ne da bi Hrvaška zanje ponudila kakšno rešitev?
Ti odnosi in pa odgovornosti so urejeni v meddržavni pogodbi med Republiko Slovenijo in Hrvaško, usklajujeta pa jih vladi obeh držav. Bilo je že dogovorjeno, da bo vprašanje začasnega skladiščenja nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno izvaja na lokaciji elektrarne, razrešeno do lani, pa sta se potem obe vladi dogovorili za odlog.
Zdaj je ta rok zamaknjen na konec leta 2027. Do takrat mora vsaka od držav svoj del teh odpadkov odpeljati stran iz začasnega skladišča na lokaciji elektrarne.
Prepričan sem, da nam bo za slovenski del odpadkov s pravočasnim dokončanjem odlagališča v Vrbini to tudi uspelo.
Kaj pa hrvaški del odpadkov?
Hrvaška zagotavlja, da bo zanje poskrbela, na kakšen način, pa boste morali vprašati njih.
Kot berem, Hrvaški pri tem ne gre najbolje. Lokacija njihovega predvidenega odlagališča je še vedno predmet mednarodnega spora, saj leži manj kot kilometer od meje z Bosno in Hercegovino.
Za nas je pomembno, da je Slovenija dobro na poti.
Zamik pri gradnji HE Mokrice in izgubljena zlata priložnost
Imam še nekaj “nejedrskih” vprašanj. Kaj se trenutno dogaja v zvezi s hidroelektrarno Mokrice. Od aprila lani, ko je upravno sodišče razveljavilo vladno odločitev o prevladi javne koristi nad varovanjem okolja in s tem zaustavilo gradnjo, je vse skupaj precej potihnilo.
Upravno sodišče je postopek vrnilo v odločanje upravnemu organu. Tudi mi od takrat še čakamo na ustrezno odločitev, na kakšen način bo izpeljan ponovljen postopek.
Glede na informacije, ki jih imamo z MOPE in MNVP, ekipe delajo na tem, da bi postopek izpeljali boljše, po vseh predpisih in da se ne bi še enkrat vrnili na začetek. Ne upam pa si napovedati, kdaj naj bi se to zgodilo, niti to ni v naši pristojnosti.
Kako na delovanje verige spodnjesavskih elektrarn vpliva zamik pri gradnji njenega zadnjega člena?
Zagotovo veriga, ki je bila načrtovana kot celota, deluje manj učinkovito, kot bi lahko. Pa tudi poplavna varnost na sotočju Save in Krke zaradi tega še ni urejena. Nekatere vasi, ki so bile lani poplavljene, bi se temu lahko izognile, če bi gradbeno dovoljenje za HE Mokrice dobili leta 2018, kot je bilo sprva načrtovano.
Ne samo to – če bi imeli elektrarno leta 2022 že v pogonu, bi imeli na voljo dodaten vir ravno v času nastopa energetske krize, ko so bile cene ekstremno visoke. In vsak investitor ve, da tisti denar, ki ga dobiš takoj na začetku investicije, šteje bistveno več in bistveno izboljša ekonomiko.
Po spletu okoliščin bi to lahko imelo neizmerno pozitiven vpliv, vendar smo priložnost žal zamudili zaradi zamudnega procesa pridobivanja dovoljenj.
Vrtljiva vrata in neučinkovit birokratski aparat?
Postopek ugotavljanja prevlade javne koristi za HE Mokrice je bil izveden pod vodstvom takratnega ministra Andreja Vizjaka. Na ministrski položaj je prišel iz družbe HESS (Hidroelektrarne na spodnji Savi), ki je v vaši večinski lasti, po koncu mandata pa se je spet vrnil tja. Ali se vam tovrstna “vrtljiva vrata”, prehajanje med državno in zasebno službo s konfliktom interesov, ne zdijo sporna?
To je zdaj vaša interpretacija. Saj na ministrstvu ni samo minister, temveč obstajajo organi, ki pač morajo opravljati svoje strokovno delo.
Na zadevo je mogoče pogledati tudi z nasprotnega vidika – kako to, da človek, ki je prišel iz HESS, na ministrskem položaju zadeve ni uspel izpeljati, kot bi bilo treba. Iz tega je mogoče potegniti sklep, da naš birokratski aparat ne deluje tako učinkovito, kot bi si želeli. In to pomeni tako oviro pri projektu HE Mokrice kot pri številnih drugih projektih, ki si jih deklarativno tako želimo, od polj vetrnih elektrarn do velikih sončnih elektrarn.
Ko smo že pri težavnosti umeščanja v prostor – ravno to je ena od pomembnih prednosti jedrske energije, da za veliko moč potrebuje razmeroma malo prostora. In to je tudi eden od razlogov, zakaj je kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije zelo smiselna za Slovenijo.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje