Menu Item
Že zelo dolgo je znano, da lahko okužba z virusi ali bakterijami pri nekaterih onkoloških bolnikih vpliva na regresijo rakavih obolenj in zmanjšanje tumorjev. Obstajajo celo posamezni primeri, ko je takšna okužba povzročila popolno remisijo raka. A dozdajšnji poskusi, da bi tak učinek dosegli načrtno in s standardiziranim medicinskim postopkom, praviloma niso bili uspešni. Nedavna zgodba hrvaške virologinje dr. Beate Halassy, ki si je s poskusnim zdravljenjem z virusi sama pomagala zazdraviti raka dojke, je odprla vprašanje morebitnih neizkoriščenih priložnosti t. i. onkolitične terapije.
Onkoliza je izraz za smrt rakave celice zaradi razpada celične membrane. Zgodi se lahko, če tako celico okuži virus ali bakterija, ki se v njej razmnožuje. A neposreden napad na rakave celice ni tisto, kar jim povzroči največ škode.
“Dodana vrednost onkolitičnih terapij je v tem, da lahko razgradnja rakastih celic dodatno spodbudi imunski sistem, da prepozna in uniči tumorske celice po celem telesu,” nam je povedala dr. Urška Kamenšek, raziskovalka na oddelku za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta.
“S tem, ko rakasta celica razpade, sprosti tumorske antigene, ki jih imunski sistem lahko prepozna kot tujke, sploh če so zraven prisotni še signali nevarnosti, na primer zaradi virusne okužbe.” Ta učinek je, opozarja Kamenšek, pravzaprav pomembnejši kot sam napad virusa na rakaste celice.
Dvojni napad na rakaste celice
Onkolitična terapija z virusi še čaka na svoj veliki preboj. Eno tovrstno zdravilo, imenovano T-vec, je sicer že registrirano za uporabo pri melanomu, obliki kožnega raka, a njegovi učinki niso spektakularni.
“Onkolitična terapija z virusi se mi zdi razmeroma majhno in zelo specifično področje,” nam je povedal imunolog dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete UL. “Zamisel je, da bi lahko rakaste celice okužili z virusi, ki bi bili posebej prilagojeni za napad nanje. Nekaj teh celic bi ubil sam virus, a še bolj pomembno je, da bi okužene in uničene celice lastni imunski sistem prepoznal kot grožnjo in napad usmeril tudi na druge rakaste celice, ki se uspešno skrivajo.”
Pri onkolitični viroterapiji se po njegovih besedah srečamo s popolnoma enakimi vprašanji kot pri več drugih oblikah sodobnih onkoloških terapij, denimo pri zdravljenju z monoklonskimi protitelesi ali CAR-T-celicami. “Vedno obstaja tveganje, da bodo virusi ali imunske celice pretirano napadli tudi zdrave celice v našem telesu.”
“Področje že nekoliko predolgo velja za obetavno”
Dr. Beata Halassy, ki je že več kot štiri leta brez znakov ponovitve bolezni, si je viruse dala vbrizgati neposredno v tumor. Tak način je, razlaga dr. Alojz Ihan, lahko učinkovit le pri zelo omejenem številu rakov. “Idealna onkolitična viroterapija bi pomenila, da bi viruse lahko vbrizgali v kri, pri čemer bi lahko izsledili ter uničili vse rakaste celice v telesu. Ravno sposobnost ustvarjanja zasevkov po celem telesu je namreč tista najbolj neprijetna lastnost tumorjev. Osnovne tumorje je velikokrat dokaj preprosto izrezati, zasevki pa pogosto nastajajo na mestih, kjer je to precej manj izvedljivo.”
In tega preboja, da bi onkolitična viroterapija lahko postala sistemsko zdravljenje, po njegovih besedah še ni bilo. “Zdi se mi, da je to področje, ki že nekoliko predolgo velja za obetavno. Zamisel je že prastara, a do zdaj še ni na vidiku preboja, kot je bil dosežen na področju monoklonskih protiteles in celičnih terapij.”
Res pa je, poudarja, da se z razvojem genetike to lahko še spremeni, saj virusi vse bolj postajajo le še ogrodja, ki jim z naprednimi postopki lahko vcepimo vse mogoče lastnosti in jih praktično ustvarimo na novo. “Zaenkrat je onkolitična virusna terapija videti bolj nišna. Je pa res, da je medicina pravzaprav sestavljena iz tisočev nišnih terapij, tako da zagotovo ni za odmet.”
Virusi so le delček v mozaiku zdravljenja
Pomembno je poudariti, da si dr. Beata Halassy raka ni zazdravila izključno z virusi. Ti so ji služili zgolj kot priprava na kirurški poseg, s katerim so ji tumor izrezali. Po posegu je prestala še eno leto zdravljenja z biološkim zdravilom, monoklonskimi protitelesi Trastuzumab. Je pa onkolitična viroterapija, kot kaže, v njenem primeru pripomogla k zmanjšanju tumorja in s tem k bolj uspešni in preprosti operaciji.
“Šlo je zgolj za dodaten delček v mozaiku sicer povsem standardnega zdravljenja tovrstnih obolenj,” nam je dejal dr. Alojz Ihan.
Za nazaj je pri takem poskusu po njegovih besedah nemogoče z gotovostjo trditi, kaj je učinkovalo. “Če se ji bolezen ne bo ponovila, hvala bogu. Zagotovo končni rezultat najbolj napeto čaka ona sama. A to v nobenem primeru ni študija, ki bi kaj dokazovala.”
“Skrbi me, kako njeno dejanje dojemajo ljudje”
Dr. Ihanu se zdi povsem razumljivo, da se je dr. Halassy odločila za eksperimentalno zdravljenje. “Če se strokovno ukvarjate z vzgojo virusov in vidite možnost, da bi to znanje lahko pomagalo pri zdravljenju vaše bolezni, boste seveda izkoristili tudi to možnost, četudi terapija še ni šla skozi vse regulatorne postopke.”
Tudi dr. Urška Kamenšek je dejala podobno: “To je njena odločitev. Zagotovo ima za postopek, ki se ga je lotila, dovolj znanja in odgovornosti.”
Se ji pa zdi sporna objava zgodbe oz. popularizacija zgodbe v medijih, ki je sledila. “Skrbi me, kako to njeno dejanje dojemajo ljudje, saj lahko vzbuja vtis, da so neodobrene in alternativne terapije lahko boljše od uveljavljenega onkološkega zdravljenja.”
Inovativni pristopi, ne glede na njihovo obetavnost, morajo po njenih besedah pred vstopom v klinično uporabo skozi temeljito predklinično testiranje in nadzorovane klinične študije.
Problem preizkušanja novih terapij na izčrpanih bolnikih
Dr. Halassy in njeni sodelavci v znanstvenem članku o eksperimentalnem zdravljenju, objavljenem v reviji Vaccines, poudarjajo, da samozdravljenje z onkolitičnimi virusi nikakor ne sme biti prvi pristop soočanja z diagnozo raka. “Želimo pa spodbuditi uradne klinične študije, ki bi preverjale učinkovitost takšne terapije za predoperativno zdravljenje v zgodnjih fazah raka.”
Uspešnost zdravljenja dr. Halassy namreč po njihovem mnenju nakazuje na možnost, da bi lahko z onkolitično viroterapijo pred kirurškim posegom uspešno zmanjšali tumorske tvorbe.
Problem pa je, da nove terapije proti raku zdravniki praviloma preizkušajo šele kot zadnje zatočišče pri zdravljenju. “To je dejansko pomemben problem pri novih onkoloških terapijah – po navadi jih preizkušajo na bolnikih, pri katerih so uveljavljeni načini zdravljenja že izčrpani, a je zaradi neželenih učinkov teh zdravljenj možnost za uspešnost novega poskusnega zdravljenja bistveno manjša,” je opozorila dr. Urška Kamenšek.
“Zdi se mi zelo pomembno, da takšne terapije preizkušamo na ljudeh, ki še niso začeli standardnega onkološkega zdravljenja, kot je kemoterapija, ki poruši bolnikov imunski sistem.”
Ko viruse zamenjajo bakterijski toksini
V Sloveniji se sicer z onkolitičnimi virusi ne ukvarja nihče. Je pa dr. Kamenšek nedavno začela podoben projekt, le da želi namesto virusov za napad na rakaste celice uporabiti bakterijske toksine.
“To je zamisel, ki je že zelo stara in jo je prvi preizkusil ameriški zdravnik William Coley konec 19. stoletja, ki danes velja za očeta imunoterapije raka.”
Dr. Kamenšek želi v svojem projektu modernizirati Coleyjevo zamisel z uporabo genske tehnologije. “Zamisel je, da bi genski zapis za bakterijske toksine vnesli v rakaste celice, celice pa bi nato s proizvodnjo teh toksinov same sebe uničile. Gene bakterijskih toksinov bi v rakaste celice vnesli s pomočjo elektroporacije, pri kateri s kratkimi električnimi pulzi povečamo prepustnost celične membrane.”
Prednost takega pristopa je po njenih besedah v tem, da se izognemo uporabi virusov, zato je uporaba manj nevarna, priprava pa manj zahtevna. “Uporaba virusov se mi pravzaprav zdi nepotrebna, ker se je mogoče temu z drugačnimi postopki po mojem mnenju elegantno izogniti.”
Je pa, je poudarila, njen projekt še povsem na začetku. “Niti na celičnih kulturah še nisem izvedla vseh načrtovanih poskusov.”
Preberite še prvi del današnjega dosjeja v rubriki Poglobljeno o samoeksperimentiranju – od cepiv do bakterij … kako so znanstveniki, ki so preskuse delali na sebi, spreminjali medicino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!