Za petnajst lejt se tü več nede slovenska rejč čüla

Na približno 94 kvadratnih kilometrih madžarskega ozemlja, v trikotniku med Slovenijo in Avstrijo, živijo porabski Slovenci. Temelji vzhodnega branika slovenstva, ki nikoli ni bil del matične domovine, so že zelo močno načeti. Domanjo rejč, kot tamkajšnji Slovenci pravijo svoji slovenski arhaični govorici oziroma narečju, je po domovih slišati vse manj. Kakšne so bile zgodovinske posebnosti? Zakaj tam Slovenci niso tako narodno zavedni, zakaj se mladi sporazumevajo v madžarskem jeziku, zakaj starši za svoje otroke raje izberejo učenje nemščine? Zakaj nekaj "mladih lastovk" še ne prinaša pomladi za slovensko skupnost in "zakaj si lažemo o tem, v kakšnem položaju smo", kot smo lahko slišali med sogovorniki, so vprašanja, na katera smo odgovore iskali v Porabju, med tamkajšnjimi Slovenci, ki tvorijo najmanjšo slovensko manjšinsko skupnost. Pred vami je tretja v nizu zgodb o slovenskih manjšinah. V reportaži slišite domanjo rejč. Preberi več