Pravna mreža za varstvo demokracije opozarja, da se je v času epidemije policijska represija povečala. Strokovnjaki se strinjajo, da je ena od temeljnih težav v rokah zakonodajalca, ki je začel z odloki posegati v pravice in svoboščine ljudi. Na policiji se branijo, da je občutek represije povečalo dejstvo, da je policija postala prekrškovni organ.

V Pravni mreži so zapisali, da že več mesecev z zaskrbljenostjo spremljajo policijske postopke, ki se izvajajo nad posamezniki v imenu preprečevanja širjenja nalezljive bolezni, zato so na okrogli mizi spregovorili o povečanju policijske represije, nesorazmerno izrečenih globah, nezagotavljanju temeljnih procesnih pravic in prekomernem poseganju v pravico do zasebnosti ter kršitvi varstva osebnih podatkov v prekrškovnih postopkih.

“Zdi se, da so se policijski postopki zaostrili oziroma da se je represija povečala,” je v uvodu okrogle mize povedala novinarka Dnevnika in moderatorka okrogle mize Urška Rus. “Videli smo kazni za ljudi, ki so se prehranjevali na javnem kraju, pisali slogane s kredo, sankcije za protestnike, čeprav so spoštovali predpisane ukrepe. Videli smo tudi sankcije za dijake, ki so protestirali, ker niso mogli v šolo. Videli smo solzivec, vodni top, gumijaste naboje.”

Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije je pokazala nekaj plačilnih nalogov, ki kažejo na kršenje varstva osebnih podatkov in številne druge problematične policijske postopke.

“Represija se je zelo povečala, kar dokazuje tudi uporaba solzivca na shodu, ki ni bil nasilen. Na fanta, ki je prekoračil policijsko uro, so spustili psa, ki ga je poškodoval, kar je povsem nesorazmerno. Nekatere so na domu obiskali policisti, ker naj bi se udeleževali protestnih shodov in prepoznali naj bi jih na podlagi video posnetkov, pomagali naj bi si celo z biometrijo in evidencami, kar v prekrškovnih postopkih ni dopustno.”

Dr. Katja Filipčič s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je izpostavila, da je delovanje policije v nekaterih primerih po njeni oceni celo nelegalno, ne zgolj nesorazmerno. “Vlada nima pooblastila, da bi omejevala zbiranja in shode. To se lahko naredi samo z zakonom, vlada pa trenutno to počne z odloki, kar po mojem mnenju ni ustrezno.”

Alojz Sladič z GPU je prepričan, da je bila v času epidemije ključna predvsem sprememba na zakonodajnem področju, nikakor ne percepcija policije in njen odnos. “Vse to pa je pripeljalo do občutka ljudi, da se je represija povečala. S PKP5 je policija postala tudi prekrškovni organ, kar je privedlo do drastičnega porasta obravnavanih kršitev. Kar 80 odstotkov prekrškov s področja javnega reda in miru je policija obravnavala v povezavi z zakonom o nalezljivih boleznih.” Na podlagi zakona o nalezljivih boleznih so tako izdali več kot 1500 glob za prekrške. Prisilna sredstva so uporabili v 132 primerih, pri čemer je sogovornik izpostavil, da poškodovanih zaradi tega ni bilo. Prav tako niso ugotovili nepravilnosti glede uporabe prisilnih sredstev.

Na nekatere izjave z okrogle mize se je popoldne z vrsto zapisov na Twitterju odzval tudi generalni direktor policije Anton Olaj. Kot je zapisal, navedbe o večji represivnosti policije niso točne, javnost pa si zasluži objektivne informacije. “Policija je generalno celo manj represivna kot prej,” je dodal med drugim.

Glede snemanja na shodih pa je Olaj dejal, da s tem med drugim zagotavljajo objektivno preverjanje morebitnih pritožbenih zatrjevanj pritožnika. “Gre za dodatno ‘garancijo’ ljudem, da bodo snemani postopki policistov pravno premišljeni in zakoniti,” pravi.

Drži. Policija je generalno celo manj represivna kot prej. pic.twitter.com/ZQBUlsh0ep

— dr. Anton Olaj (@dr_Olaj) May 20, 2021

“Temeljna pomanjkljivost je po naši oceni zakon o preprečevanju nalezljivih bolezni, saj je treba predvideti, kdaj in kako lahko vlada z odloki posega in sprejema ukrepe, kajti obstoječi zakonski okvir je zastarel. Na to kažejo tudi odločbe sodišč,” pa je poudaril namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih.

Kritika do policije je upravičena, a sam sem bolj kritičen do vlade ob sprejemanju vseh teh represivnih odlokov, tudi ustavnega sodišča, ki zelo počasi presoja o problematičnih odlokih, je povedal Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Posebej ga je zmotil odnos “servilnih” policijskih vodij in pretirano represivno ukrepanje, ki se kaže tako v uporabi sile kot v zelo velikem številu izdanih glob.

Namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše je na vprašanje, kdaj policija lahko snema proteste, odgovorila, da je to dovoljeno, kadar želi spremljati zakonitost izvajanja pooblastil in kadar je to pomembno za zagotavljanje varnosti in premoženja. Torej ni dopustno snemati vsega z namenom pregona prekrškarjev. “Vsak dogodek, kjer je zbranih več posameznikov, ne pomeni nujno kršitev javnega reda.” Po njenih besedah v uradu pooblaščenca trenutno vodijo tri postopke v zvezi s tem.

“Obstaja občutek brezpravja, ko se tudi organi pregona soočamo s situacijami, ki so bile še do nedavnega nepredstavljive.”

Namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše

Alojz Sladič z GPU je poudaril, da avtomatiziranega prepoznavanja obrazov na posnetkih policija ne uporablja. Zagotovil je tudi, da večino glob izdajo in vročijo na kraju dogodka, izjemoma pa jih pošiljajo po pošto, denimo v primerih, ko bi izdaja na kraju dogodka lahko pomenila nevarnost za policista ali prekrškarja.

Dr. Katja Filipčič je še poudarila, da preko ravnanja policije ljudje dojemajo ustreznost ukrepov prepovedi ravnanj. “Dosledno spoštovanje zakonodaje in najmanjša uporaba sile sta zagotovilo, da bodo ljudje v največji meri spoštovali vanje. Spoštovali jih bodo, ko bodo verjeli, da so ustrezni in dobri. Tudi glede na višino kazni bo javnost ocenjevala ustreznost predpisa. Kazni za covid prekrške so po mojem mnenju previsoke, s takšno višino ne dosegajo svojega namena in so neustrezne glede na ostale prekrške in kazniva dejanja.”

Miroslav Žaberl je ob tem dodal, da se policist ob prekršku lahko odloča med tem, ali bo državljanu izrekel globo ali pa ga bo zgolj opozoril.

Na okrogli mizi so sodelovali Anuška Podvršič iz Pravne mreža za varstvo demokracije, Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše, Katja Filipčič s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih in Alojz Sladič z Uprave uniformirane policije GPU.