Socialni prejemki: O pravicah bi obveščali v informativnih izračunih

Minister Janez Cigler Kralj je predstavil predlagane spremembe zakonodaje, ki bi prinesle pomembne novosti na področje družinskih prejemkov in trga dela. Prva novost bodo po ministrovih besedah informativni izračuni o pravicah do družinskih prejemkov. Za varstveni dodatek bo treba vložiti samo eno vlogo, podaljševanje pa bo samodejno.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je predstavil predlagane rešitve, s katerimi naj bi želelo ministrstvo omogočiti preglednejšo in učinkovitejšo socialnovarstveno ureditev. Največje spremembe se obetajo na področju družinskih prejemkov in trga dela.

Cigler Kralj je napovedal, da bodo po novem vsi upravičenci prejeli informativne izračune o pravicah do otroškega dodatka, subvencije vrtca, subvencije malice oziroma kosila, pozneje pa še do državne štipendije. Stranka bo izračun prejela na enak način, kot je do zdaj prejela odločbo, prednost izračuna pa je, da bo poenostavil postopke, saj upravičencem ne bo treba vsako leto znova pošiljati vlog. Če se stranka z informativnim izračunom ne bo strinjala, bo lahko v 15 dneh vložila ugovor, ki sicer ne bo zadržal izvrševanja pravice, če ugovora ne bo, pa se bo izračun štel za odločbo, je pojasnil minister.

“S predlaganimi spremembami želimo ločiti družinsko in socialno politiko, ki sta zdaj pogosto prepleteni.”

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj

Prve informativne izračune bodo predvidoma poslali s 1. julijem.

Otroški dodatek v naravi

Pri izračunu upravičenosti do družinskih prejemkov po novem ne bi več upoštevali lastništva nepremičnin in drugih sredstev. Kot pravijo na ministrstvu, ima ta spremenljivka “tako rekoč ničen vpliv” na višino pravice. “Pri družinskih prejemkih se želimo osredotočiti na to, da je upravičenec otrok oziroma družina. Pri denarni socialni pomoči bomo po drugi strani premoženje še vedno ugotavljali, saj ima ta pravica drugačen namen,” je povedal Cigler Kralj.

Ena od predlaganih sprememb, ki vzbuja skrb, je avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki. To pomeni, da bi staršu, čigar šoloobvezni otrok iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje šole, otroški dodatek izplačevali v naravi. Po veljavni zakonodaji pri tem ne gre za avtomatizem.

Minister je prepričan, da bo to “močan signal staršem o namenskosti pravic iz javnih sredstev”. “Če bo šolska inšpekcija ugotovila, da šoloobvezni otrok ne obiskuje šole, je to prekršek staršev in z avtomatskim prehodom na takšno izplačilo bomo dali sporočilo staršem, da so otroci pomembni in da jih bomo zaščitili.”

Za varstveni dodatek samo ena vloga

Druga pomembna novost se nanaša na varstveni dodatek. Po ministrovih besedah bi po novem pravico do varstvenega dodatka centri za socialno delo podaljševali po uradni dolžnosti. Zavezanec bo moral vložiti le prvo vlogo. “S tem bomo preprečili primere, ko upravičenci pozabijo na novo vlogo, kar povzroči prenehanje izplačevanja dodatka,” je pojasnil Cigler Kralj. Tveganje revščine je namreč posebej visoko v skupini starejših samskih žensk.

Na področju trga dela se obetajo spremembe glede napotitev na zaposlitev. Po treh mesecih bi tako brezposelnega lahko napotili na delovno mesto, ki bo zahtevalo eno stopnjo izobrazbe nižje od pridobljene, po šestih mesecih pa celo na dve stopnji nižje, pri čemer delovno mesto ne bo nujno ustrezalo vrsti pridobljene izobrazbe. V praksi bi to pomenilo, da bo nekdo z univerzitetno izobrazbo po šestih mesecih brezposelnosti moral sprejeti zaposlitev na delovnem mestu, ki bo zahtevalo zgolj opravljeno gimnazijsko ali srednje poklicno-tehniško izobraževanje, pri čemer področje dela ne bo ustrezalo področju njegove izobrazbe. V nasprotnem bo izgubil denarno nadomestilo.

Kakšne sankcije doletijo brezposelne, če zavrnejo razgovor

Če brezposelni zavrne vabilo na zaposlitveni razgovor, to pomeni kršitev obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve, pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje. V tem primeru zavod prejemnika denarnega nadomestila, ki prvič krši obveznost, povabi, da poda izjavo in predloži dokazila v zvezi z okoliščinami kršitve.

Če prejemnik denarnega nadomestila ne izkaže opravičljivih razlogov za kršitev, zavod izda odločbo, s katero mu denarno nadomestilo z dnem kršitve za naslednja dva meseca zniža za 30 odstotkov mesečnega zneska denarnega nadomestila. V primeru ugotovljene druge kršitve pa zavod osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb in posledično preneha izplačevati denarno nadomestilo.

Če pa je delodajalec osebi ponudil zaposlitev, ta pa je zaposlitev nesporno zavrnila, je to razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb po ugotovljeni prvi kršitvi in posledično prenehanje izplačevanja denarnega nadomestila, še pojasnjujejo na zavodu.

Javna dela z dveh na štiri leta

Na ministrstvu želijo spremeniti tudi možnost vključitve v javna dela. Po veljavni zakonodaji je brezposelni lahko v takšno zaposlitev vključen eno leto z možnostjo podaljšanja za dodatno leto, a le pri istem izvajalcu. Po novem predlogu sprememb pa bi možnost dela v okviru javnih del podaljšali na štiri leta. Ob tem se pojavljajo opozorila, da takšna zaposlitev ne zagotavlja niti polne minimalne plače.

“Včasih je pomembno, da brezposelni sprejme izziv, ki ne ustreza povsem, a omogoča socialno varnost in vključenost, obenem pa mogoče odpre številne nove priložnosti,” je napovedane spremembe komentiral minister in poudaril, da želijo s tem preprečiti padec v dolgotrajno brezposelnost. Z ukrepi na področju javnih del naj bi želeli pomagati predvsem starejšim, ki na trgu dela še težje najdejo polno zaposlitev.

Javna razprava o spremembah zakonodaje bo trajala do 15. junija, sredi julija pa načrtujejo sprejem na vladi. Cigler Kralj si želi, da bi spremembe stopile v veljavo s 1. 1. 2022.

NVO preučujejo spremembe, Levica ostra

Večina nevladnih organizacij še preučuje paket predlaganih sprememb, v prvih odzivih pa marsikdo izraža zaskrbljenost. “Bojim se, da bi lahko ta ureditev na neki način celo targetirala nekatere marginalizirane skupine prebivalstva. Takšno targetiranje pa bi lahko vzpostavljalo zelo nevaren precedens,” je po poročanju Radia Slovenija opozoril pravnik Luka Mišič.

Na predloge sprememb zakonov so se že odzvali v Levici, kjer so kritični tako do vsebine kot do načina sprejemanja zakonodajnih sprememb. Štirinajstdnevna javna razprava, kakršno je predvidelo ministrstvo, se jim zdi občutno prekratka, saj po njihovem ne gre zgolj za manjše popravke. “Ravno nasprotno, pomenijo velik poseg v socialne pravice prebivalk in prebivalcev, ki bo imel dolgoročne učinke na stanje revščine in socialne izključenosti,” so zapisali v odzivu.

V Levici predvidevajo, da bo s paketom štirih zakonov 186 gospodinjstvom ukinjena socialna pomoč, 439 pa se bo ta znižala. Po njihovi oceni se bo znižal tudi otroški dodatek za tiste otroke, ki ne obiskujejo srednje šole.

“V Levici nasprotujemo vsakršnim posegom v socialno zakonodajo, ki bi pomenila poslabšanje položaja posameznikov in družin, ki se spopadajo z revščino, toliko bolj v času postepidemioloških poglabljanj socialnih razlik med prebivalstvom,” so še poudarili v odzivu.

Opozorili so še, da bi se po novem znesek otroškega dodatka znižal za 33 odstotkov, če otrok po zaključku osnovne šole izobraževanja ne bo nadaljeval. “V Levici opozarjamo, da so razlogi za šolske izostanke in osipe iz izobraževalnega sistema kompleksni ter pogosto povezani z revščino, pomanjkanjem in socialno izključenostjo. Zato nasprotujemo ukrepom, ki bodo revščino še dodatno poglobili, in opozarjamo, da je povsem verjetno, da se bo določen osip iz izobraževanja zgodil ravno zaradi zgrešenih vladnih ukrepov na področju izobraževanja med epidemijo koronavirusne bolezni.”

Opozorili so še, da predlogi zakonov na Ekonomsko-socialnem svetu še niso bili obravnavani.