Menu Item
Vlada bo o novem predlogu semaforja ukrepov odločala predvidoma naslednji teden. Kakšen bo, ali se ga bodo vladajoči tokrat držali in ali se bomo ob rasti števila okužb izognili ponovnemu zaprtju države, je v oddaji N1 STUDIO odgovorila Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, ki se je med drugim dotaknila drugih perečih vprašanj, ki ostajajo za zdaj še odprta.
Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je včeraj objavil nov epidemiološki zemljevid Evrope, s katerega je razvidno, da je Slovenija ponovno rdeča. Že na začetku septembra se hitro bližamo številki 1.000 novih okužb na dan, covidne postelje se polnijo, cepljenje na drugi strani kljub številnim pozivom in dokazom, da deluje, poteka počasi. Naša realnost za normalno življenje postaja pogoj PCT, prihaja nov semafor ukrepov, a se tudi z njim zapleta.
Zakaj semafor ukrepov ni bil sprejet že ta teden, kot je bilo napovedano?
Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, je v oddaji N1 STUDIO pojasnila, da je šlo predvsem za tehnične težave pri sprejemanju novega odloka, tako da ni bilo možnosti za predstavitev semaforja na vladi. Ta se je zato prestavila na naslednji teden. So pa danes objavili podrobnosti, ki jih semafor predvideva.
Ker semafor še ni sprejet, se za naslednji teden samo podaljša veljavnost priporočil in omejitev. “Obravnavo semaforja in dodatne ukrepe pa upam, da bomo začeli v naslednjem tednu,” je povedala Logar. Je pa tudi v oddaji N1 STUDIO pojasnila, da v predlogu semaforja ni omejitve gibanja na regije ali občine, policijske ure in zapiranja šol.
“Vprašanje je, ali bodo zahteve s kakšnega ministrstva drugačne. Svetovalna skupina ni predlagala zapiranja države ne na občine ne na regije. S semaforjem se trudimo ohraniti dve stvari — vzdržnost zdravstvenega sistema in ohranjanje odprtih šol. Vsi pa lahko to zagotovimo s tem, da upoštevamo priporočila. Upamo, da se bo rast okužb nekoliko upočasnila in s tem seveda tudi pritisk na bolnišnice,” je dodala.
Četrti val bo po napovedih vrhunec dosegel na začetku oktobra. Kako realno je to?
Logar je komentirala, da gre vsekakor za realno skrb. “Nekako smo slabo izkoristili možnost cepljenja, ki je tista oblika zaščite, ki bi splošno populacijo zaščitila pred boleznijo. Predvsem bi zaščitila tiste, ki imajo pogosteje težji potek bolezni. Kot vemo, je pri bolnišničnem zdravljenju eden izmed dejavnikov starost, tudi pridružene bolezni. Vemo, da je v starostni skupini nad 50 let, ki prihaja v bolnišnice, precepljenost zelo slaba. Tudi pri kroničnih bolnikih, ki so mlajši od 65 let, je odstotek cepljenih sorazmerno majhen. Zaradi tega obstaja realna možnost, da se ob velikem številu okužb v populaciji lahko zgodi, da se bodo bolnišnice zelo hitro polnile,” je povedala.
Ob tem je dodala, da se pri predlogu semaforja upošteva zasedenost postelj na intenzivnih terapijah. “To je najbolj omejujoč dejavnik v našem zdravstvu, tako da se po zdajšnjem predlogu faze pokrivajo s fazami odpiranja novih bolnišničnih kapacitet v intenzivnih enotah, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje,” je dejala.
Kako bo z obveznostjo pogoja PCT v posameznih fazah semaforja?
Logar je pojasnila, da je, ker semafor na vladi še ni bil usklajen, preuranjeno govoriti, kako bo šlo po fazah. “Vsekakor pa se nabor dejavnosti tako za izvajalce kot uporabnike storitev širi. Na strokovni skupini že od poletja menimo, da je treba pogoj PCT izenačiti za vse. Tako za uporabnike kot zaposlene, da je veljavnost hitrega antigenskega testa (HAG) omejen na 48 ur. Trenutno je za zaposlene veljaven en teden, v naslednjih fazah pa se poveča na dvakrat tedensko in potem na 48 ur oziroma trikrat tedensko,” je dejala.
Se bo pogoj PCT širil?
Po besedah Logar so predlagali, da se ob poslabšanju epidemioloških razmer pogoj PCT razširi še na ostale gospodarske in negospodarske dejavnosti, storitvene dejavnosti in uporabnike.
Bo iz kratice PCT izpadla črka T? Ali testiranje ne bo več dovolj?
Kot je pojasnila Logar, predlog temelji predvsem na tem, da če vemo, da s testom ujamemo tiste, ki so že precej kužni, ne ujamemo pa tistih, ki so recimo bili na testiranju dopoldne, ko je bila koncentracija virusa še majhna, zvečer pa bistveno večja. “To pomeni, da lahko še istega popoldneva ali naslednji dan širijo virus. Smiselno je, da čim bolj omejimo tiste, ki predstavljajo največje tveganje za širjenje okužb. Poleg tega so osebe, ki bolezni covid-19 niso prebolele ali se proti njej cepile, bolj dovzetne za okužbo,” je povedala.
Bo za tiste, ki niso cepljeni ali prebolevniki, javno življenje zaprto?
Osnovne dejavnosti, ki so bile odprte ob prejšnjih zaprtjih, po besedah Mateje Logar niso omejene s pogojem PCT. “Vse, kar ni nujno, je pa v prvih fazah vsekakor pogojeno s sistemom PCT. Pozneje bomo videli, ali tudi s sistemom PC,” je dejala. Tistim, ki niso cepljeni ali pa covida-19 niso preboleli, bodo še vedno dostopne dejavnosti, kot so lekarne, živilske in kmetijske trgovine, trgovine za hišne ljubljenčke, banke, pošte, bencinski servisi. Ti servisi ostajajo odprti brez pogoja PCT.
Zakaj ni (brezplačnega) testiranja za cepljene osebe?
Logar je pojasnila, da je vsekakor možnost, da se tudi cepljeni okužijo, in da nobeno cepivo ni stoodstotno. To vemo že od začetka. “Vendar nikjer po svetu ne uvajajo rednega testiranja tistih, ki so cepljeni,” je dodala. Poudarila pa je, da morajo biti tudi cepljeni pozorni na znake klinične okužbe dihal. Če imajo znake, ki bi lahko kazali na okužbo s koronavirusom, naj ostanejo doma in se z osebnim zdravnikom dogovorijo za testiranje. Poudarila bi, da v takih primerih ni ustrezno testiranje s HAT-testi, ampak je vedno treba uporabiti PCR,” je še povedala.
Kako bo z medicinskimi sestrami, ki niso cepljene, če pogoj PCT postane zgolj PC?
“To so zelo neugodna situacijska stanja. Pravzaprav niti s trenutno omejitvijo kadra niti s tem, da nimamo obveznega cepljenja, na to ne moremo vplivati,” je povedala Logar. Pojasnila je, da se zdravstvene ustanove še vedno trudijo na osebni ravni prepričevati o cepljenju. “Upam, da so se po poletju prepričali, da so, glede na število cepiv, ki so bila že razdeljena, in profil neželenih učinkov cepiva varna in da se bodo odločili za čimprejšnje cepljenje tudi v zdravstvu,” je dodala.
Obvezno cepljenje v zdravstvu in šolstvu: da ali ne?
“Žalostno je, da se osebe, ki v teh poklici delajo, ne zavedajo pomembnosti cepljenja in svoje odgovornosti,” je komentirala Logar. “Ravno zaradi tega smo ves čas vztrajali, da cepljenje ostane prostovoljno. Da je samozavedanje pomena tako visoko, da bi dosegli dobro precepljenost oziroma 100-odstotno tudi brez tega,” je dodala.
Izpostavila je, da gredo v številnih državah v smer obveznega cepljenja v zdravstvu, sociali in šolstvu. “Tudi pri nas smo začeli tako razmišljati. Da če se v teh poklicnih skupinah ne bo dosegla zadostna precepljenost in bodo te osebe potencialni vir oziroma dokazan vir okužbe, bi se tudi pri nas začeli pogovarjati o obveznem cepljenju,” je dodala.
Bo zdravstvenega kadra dovolj?
Število postelj in število kadra je končno omejeno, je bila jasna Logar. “Če imamo več covidnih bolnikov, ki potrebujejo hospitalizacijo, lahko sprejmemo manj bolnikov z drugimi stanji. Vemo, da so pri nas čakalne dobe problematične, s covidom-19 so se samo še dodatno podaljšale,” je povedala. “To ne bo toliko težava za bolnike s covidom-19, kot bo za bolnike zaradi drugih zdravstvenih stanj,” je dodala. Prav zaradi tega je pomembno, da imamo čim manj covidnih bolnikov, da poskrbimo za zdravstveno stanje drugih prebivalcev.
Tretji odmerek: za koga in ali lahko mešamo cepiva?
O tretjem odmerku je odločala posvetovalna skupina za cepljenje na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pričakuje se, da bo njeno mnenje objavljeno v naslednjih dneh. “Vsekakor se tretji odmerek priporoča za najbolj ranljive skupine, uradno mnenje bo objavljeno v naslednjih dneh,” je povedala Logar.
Kar zadeva mešanje cepiv, je Logar pojasnila, da so v več raziskavah ugotovili, da so med sabo kompatibilna. “Ne glede na to, s čim smo bili prvič cepljeni, se lahko drugič cepimo z drugim cepivom in ob tem pride do dobrega imunskega odgovora,” je pojasnila. Ob tem je dodala, da je nemška raziskava potrdila, da je imunski odgovor na kombinacijo vektorskega in mRNK cepiva dober. So pa ugotovili, da je nekoliko več stranskih učinkov. Torej več primerov vročine, slabega počutja, glavobolov.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate spodaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!