V štirih državah nekdanje Jugoslavije, skozi katere teče reka Sava, so srednješolci združili moči. V teh dneh so na različnih lokacijah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji ob rekah popisovali in pobirali odpadke ter jemali vzorce vode, da bi odkrili, koliko je v njej mikroplastike. Pri delu smo jih spremljale ekipe N1 iz vseh štirih držav. Kako je potekalo, si oglejte v videu.
Skoraj 1000 kilometrov je dolga reka Sava od izvira pri Kranjski Gori v Sloveniji do izliva v Donavi pri Beogradu. “Ob reki Savi živi približno 8,1 milijona ljudi na 97.000 kvadratnih kilometrih. Vzdržen razvoj, plovnost in okoljski vidiki reke Save so neizmerno pomembni za celotno prebivalstvo te regije,” razloge za to, da so se vključili v projekt povzema Rajka Kosanović, učiteljica kemije in biologije na zagrebški 10. gimnaziji, ki je ena od sodelujočih šol.
Sava povezuje države, skozi katere teče. Pri projektu so se povezali Ekologi brez meja, Nacionalni inštitut za biologijo, Inštitut za vode in Savska komisija, mednarodna organizacija, katere pogodbenice so Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Iz teh štirih držav prihajajo srednješolci, ki so v teh dneh ob in v Savi ter v reki Bosni, ki se vanjo izliva, zbirali in popisovali odpadke ter jemali vzorce vode. Tako bodo mladi pomagali znanstvenikom pridobiti podatke o onesnaženosti rek in nabrežij z mikroplastiko in odpadki. Vzorce vode iz vseh štirih držav bodo poslali v Morsko biološko postajo v Piranu (Nacionalni inštitut za biologijo) in na Inštitut za vode v Ljubljani, kjer jih bodo analizirali.
V Ljubljani smo spremljali dijake 2. letnika Biotehnološkega izobraževalnega centra (BIC), ki so vzorce jemali v Črnučah. “Kot vidite, imamo v vreči veliko različnih odpadkov. Največ je pločevink od piva, saj ljudje radi pijejo na plažah, a se jim ne ljubi pospraviti za sabo,” nam je povedal Jernej Rejc. “Veliko je tudi stiropora.” Vse odpadke so popisali in fotografirali.
Mikroplastika že v zgornjem toku
Na skali sredi reke je svojo raziskavo opravljala njegova sošolka Zala Mali. “V vodo damo mrežo in jo tam pustimo približno eno uro. Potem jo bomo izvlekli in posušili vsebino, ki se bo nabrala v njej. Izmerili bomo, koliko vode se je pretočilo skoznjo, vsebino pa poslali v laboratorij v Piranu, kjer bodo pregledali, koliko je mikroplastike.” In kaj pričakujejo, da bodo našli v tem zgornjem delu Save, ki naj ne bila tako onesnažena? “Raziskave so pokazale, da se tudi že v tem delu Save lahko pojavi mikroplastika,” pravi njihova učiteljica Alenka Sedlar Špehar.
“Pomembno se mi zdi, da vemo, koliko onesnažujemo vodo in njeno okolico. S tem delamo škodo sami sebi. Ljudje se ne zavedajo, koliko plastike je v vodi. Prej ali slej bodo vidne večje posledice, ki jih bo tudi nemogoče odpraviti,” opozarja Zala Mali.
Kakih 150 kilometrov jugovzhodno so imeli enako nalogo njihovi hrvaški vrstniki z 10. gimnazije Ivan Supek Zagreb. “Našli smo avtomobilske pnevmatike, stare pločevinke in ovitke čokolad. Mislili smo, da bo več cigaretnih ogorkov, a jih ni toliko. Zdaj bomo pregledali, koliko je teh odpadkov in kaj točno so,” pravi dijak Matej Ajduković.
Več ljudi, več smeti …
V Bosni in Hercegovini sta se projektu priključili Srednja strokovna in tehnična šola Gradiška ter Gradbena in tehnična srednja šola Hazim Šabanović iz Visokega. Dijake iz te je naša ekipa spremljala, ko so vzorčili odpadke ob reki Bosni, ki se izliva v Savo. “Za nas je njena čistoča zelo pomembna,” pravi dijakinja Džana Mlivić. “Če je voda umazana, se lahko razširijo tudi bolezni. Pravijo, da je bolje preprečiti kot zdraviti.”
“Ljudje ne pazijo, vse mečejo v vodo, smeti, plastiko …” je razočaran Kemal Prelić. Njegova naloga je bila, da s pomočjo mreže, ki so jo dobili iz Slovenije, zabeleži količino mikroplastike v reki. “Naša naloga je, da poberemo odpadke z bregov reke Bosne, pa tudi z vejevja, ki je v vodi. Smeti je vedno več,” pa je novinarki povedal njegov sošolec Sanjin Mostić.
Zanesljivih podatkov o tem, kako onesnaženi sta reka Bosna in reka Sava, ni. In prav temu, da jih pridobijo, je namenjen čezmejni projekt. “Ob reki Bosni je najgostejša poselitev in tudi obrežje je tu najbolj onesnaženo,” opaža učiteljica Lejla Spaho. Pod njenim vodstvom je šola iz Visokega sodelovala že v več podobnih okoljskih projektih. Toda mladi so, pravi, med bolj osveščenimi. “Odnos prebivalcev do narave in okolja je zelo nemaren. Morda bi morali poskrbeti za nekakšno izobraževanje o tej temi v mestnih skupnostih in občinah.”
V Srbiji se je projektu priključila Šola uporabnih umetnosti iz Šabca. Ob reki Savi so pobrali precejšen kup odpadkov, med njimi veliko plastenk. “Prvič sodelujem pri takem raziskovanju, da izvajam znanstvene poskuse. Res je super,” pravi dijakinja Milica Živanović, ki je bila zadolžena za upravljanje z mrežo za lovljenje mikroplastike. Prepričana je, da je v reki veliko (mikro)plastike, glede na to, kako zelo so onesnaženi njeni bregovi.
“Naša naloga je, da poberemo odpadke 20 do 30 metrov od reke, jih sortiramo po materialih in popišemo ter preštejemo,” je povedal dijak Luka Vojnović in dodal, da so našli veliko “zanimivih” stvari, ki jih ob reki ne bi pričakovali, na primer hrano v konzervah.
Na vprašanje, ali je presenečen nad količino smeti, je dejal, da “da in ne”. “Živimo v času, ko v celem svetu vlada ekološka katastrofa. Pravzaprav je bilo tu manj odpadkov, kot sem pričakoval.”
Reportažo iz vseh štirih držav si oglejte v videu na vrhu članka.
Rezultate meritev bodo predstavili na Dan Save, 1. junija. Zbrani bodo na spletni strani projekta “Pirati plastike“, ki je nastal v času predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije in pri katerem mladi pomagajo znanstvenikom pridobiti informacije in vzorce o onesnaženosti rek in nabrežij z mikroplastiko in odpadki. Cilj Evropske unije je, da se projekt razširi na vse države članice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!