Dan v rabljenih oblačilih: Oblecite staro in ne kupujte hitre mode

N1 video 23. Apr. 202207:04
Delite:

Imate v svoji omari oblačila, ki so stara vsaj pet let ali pa so iz druge roke? Danes je pravi dan, da jih oblečete in razmislite o tem, kako lahko s spremembo navad zmanjšate škodo, ki jo hitra moda povzroča okolju in zdravju ljudi. 23. aprila namreč poteka Dan v rabljenih oblačilih.

Zavržena oblačila večinoma končajo v sežigalnicah, tudi veliko tistih, ki jih odnesemo nazaj v trgovino, kjer nam obljubljajo, da bodo zanje poskrbeli na ekološki način. V Evropski uniji se jih reciklira manj kot en odstotek. Hitra moda pa povzroča škodo že od svojega nastanka. Za pridelavo enega kilograma bombaža je potrebnih celo 20 tisoč litrov vode, tekstil je pogosto obdelan s strupenimi kemikalijami. Oblačila, ki jih pri nas kupimo za nekaj evrov, izdelujejo podplačani delavci. Večina takih oblačil pa je verjetno prepotovala več sveta, kot vi sami.

Dan rabljenih oblačil

35 organizacij, izobraževalnih ustanov in podjetij iz vse Slovenije se z izmenjavami, okroglimi mizami in drugimi aktivnostmi pridružuje drugemu Dnevu v rabljenih oblačilih, ki ga koordinirajo Ekologi brez meja in Pravična trgovina Slovenije. Na spletni strani Obleka naredi človeka lahko preverite, katerih njihovih dogodkov se lahko udeležite danes. Če imate oblačila, ki jih ne nosite več, jih lahko na primer zamenjate na eni od ‘izmenjevalnic’, ponekod bodo danes tudi predelovali stara oblačila v vrečke, blazine in druge izdelke, pripravili modne revije, v nekaterih trgovinah z oblačili iz druge roke (second hand) pa lahko ob današnjem dnevu izkoristite popust.

Lahko pa si oblačila izmenjate tudi s svojimi prijatelji. Namen današnjega dne je predvsem spodbuditi zavedanje o škodi, ki jo povzroča tekstilna industrija. Ideje, kako ravnati bolj prijazno, najdete tudi v videu na vrhu članka.

Zakaj bi kupil staro oblačilo, če lahko za pet evrov dobim novo?

Letno je na svetu izdelanih 150 milijard kosov oblačil, od katerih se jih 30 odstotkov sploh ne proda. Danes se jih proizvede štirikrat toliko kot ob prelomu tisočletja. “Na svetu je dovolj oblačil, da bi jih lahko prenehali proizvajati, pa bi kljub temu bili več let vsi oblečeni,” pravi Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja. Masovna neekološka proizvodnja in slabo plačani delavci so tisti, ki omogočajo, da oblačilo, ki je bilo izdelano na drugem koncu sveta, kupimo za nekaj evrov. Če oblačila nakupujemo prek spleta, pa moramo k škodljivim učinkom prišteti še kup embalaže, ki postane odpadek.

“Lahko smo prepričani, da smo z nakupom poceni izdelka hitre mode spodbudili izkoriščanje ljudi in okolja,” pravi Živa Kavka Gobbo iz društva za sonaraven razvoj Focus. “V ceni oblačila za pet evrov je skrit tudi davek, ki ga plačajo vsi delavci v dobavni verigi in okolje, ki je trpelo preko proizvodnje, recimo bombaža, barvanja, različnih postopkov, ki so energetsko intenzivni. Verjetno je prepotovalo tudi več sveta, kot smo ga mi,” pravi. Tudi če tega ‘davka’ ne plačamo direktno finančno tisti trenutek, ko smo kupili oblačilo za pet evrov, smo lahko prepričani, da ga plačamo drugače, tudi s svojim zdravjem, je prepričana Kavka Gobbo. “Konec koncev je koža naš največji organ in snovi, ki so nezdrave, v oblačilih, ki so bila narejena poceni in na hitro, ne morejo delovati dobrodejno.”

Ceneni izdelki se hitreje strgajo, preperijo in se ‘zmuckajo’. Tisti, ki jih kupi za nekaj evrov, jih tako brez (finančne) slabe vesti, tudi zavrže po le nekaj pranjih. Ekologi brez meja so izračunali, da je vsak od nas v povprečju zavrgel 12,3 kilograma oblačil (podatek za leto 2019). “Gre samo za oblačila, ne za ves tekstil, na primer brisače in posteljnina tu niso všteti,” pravi Sreš.

Nekvalitetno izdelana oblačila je tudi težje zašiti oziroma popraviti. Kdo danes še zašije strgane nogavice? “Popravil je dejansko vedno manj, ker so oblačila tako zelo poceni, da se nam to ne izplača več,” razlaga Katja Sreš. “Sploh med mladimi je znanj, kako popraviti oblačilo, manj, in vsekakor bi morali te vsebine vključiti v učne procese, da bi dobili znanje, ki nam v praksi pomaga ohranjati in podaljševati življenjsko dobo izdelkov,” je prepričana.

Na spletni strani “Manj je več” najdete seznam mojstrov, na katere se lahko obrnete v svoji okolici. Med njimi so šivilje, čevljarji, pa tudi mojstri, ki popravljajo male gospodinjske aparate in druge predmete, ki bi lahko še bili uporabni, a jih danes marsikdo zavrže, ko se pokvarijo.

“Zelena” hitra moda ali zavajanje?

Nekateri proizvajalci hitre mode so očitno spoznali, da želijo njihove stranke kupovati ‘ekološko’, ‘zeleno’ in ‘pravično’ in se v zadnjih letih oglašujejo kot taki. Toda Kavka Gobbo opozarja, da hitra moda ne more biti zelena. “Ne more biti ne okolju prijazna, ne spoštljiva do ljudi, ki so v njihovih dobavnih verigah. Zato se soočamo z veliko primeri zelenega zavajanja (ang. green washing). To pomeni, da se določene znamke oglašujejo kot okolju prijazne z manjšo linijo izdelkov, medtem ko ni transparentnosti o tem, kaj počnejo sicer.” Pravi, da je transparentnost ključna pri vrednotenju tega, kaj je okolju prijazno, toda pri najpriljubljenejših znamkah (poceni) oblačil ekologi niso mogli preveriti, kakšno je stanje v resnici.

Nekatere od teh korporacij strankam ponujajo možnost, da v trgovino prinesejo rabljen tekstil in ob tem dobijo popust pri nakupu novega. “Od velikih podjetij, ki se ukvarjajo s hitro modo, je zelo težko pridobiti podatke, kje končajo oblačila, ki jih vračamo, in oblačila, ki jih ne prodajo. Na tem področju so zelo skrivnostni. O tem smo jih povprašali v okviru svoje raziskave, a nam niso želeli odgovoriti, teh informacij pa ni mogoče najti niti na njihovih kanalih,” pravi Kavka Gobbo. “Večina teh oblek gre v sežigalnice, del pa v reciklažo.” V Evropski uniji se sicer reciklira manj kot odstotek vseh oblačil. Toda tudi reciklaža je lahko okoljsko sporna, še opozarjajo. “Reciklaža pomeni, da se s kemičnimi postopki vlakna razdelijo in spremenijo v nova vlakna, ki jih je treba ponovno zašiti. To pomeni, da je to energetsko intenziven proces.”

rabljena oblačila
Foto : www.oblekanaredicloveka.si

Organizatorji Dneva v rabljenih oblačilih vabijo, da si jih danes nadenete in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje. “Fotografirajte se v oblačilih iz druge roke, tistih, ki vam jih je dala babica ali pa posezite po stylingu iz recikliranih kosov,” pozivajo. Fotografirajte se z napisom ‘Dan v rabljenih oblačilih’ in objavi dodajte #DanVRabljenihOblačilih. Na fotografiji Živa Kavka Gobbo (Focus), Katja Sreš (Ekologi brez meja) in Živa Lopatič (Pravična trgovina).

Če se odločimo, da bomo kljub vsemu kupili novo oblačilo, pa Živa Lopatič iz Pravične trgovine Slovenije svetuje, da to storimo zelo premišljeno. “Najprej se vprašajmo, kaj potrebujemo, in nato začnimo iskati prav to določeno stvar. Izberemo oblačilo, ki ima certifikat, da je bilo narejeno v skladu z okoljskimi standardi in da v procesu ni bilo vključeno izkoriščanje ljudi. Smiselno se je vprašati tudi, kaj se bo zgodilo z oblačilom, ko ga bomo prenehali uporabljati. Bolj kot je narejeno iz naravnih materialov, lažje ga je po uporabi predelati,” pravi.

Oblačila iz več različnih vrst blaga je še toliko težje reciklirati, zato se raje odločimo za oblačila, v katerih je vsaj 95 odstotkov enega materiala. Iz katerih materialov je oblačilo, preverimo na všivni etiketi. “Tudi za naše zdravje je bolje, če nosimo oblačila iz naravnih materialov. V Sloveniji na primer rasteta lan in konoplja, je pa res, da ju ne predelamo dovolj, da bi izdelovali večje serije oblačil. Zato večinoma tudi oblačila iz naravnih materialov, kot so lan, konoplja, svila, volna, uvažamo od drugod,” pojasnjuje Lopatič.

Več o škodljivih vplivih hitre mode in možnostih alternativ, lahko preberete na tej spletni strani.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

 

Komentari

Vaš komentar