Jure Knez za N1: Na mesec dobimo eno do dve ponudbi, da bi podjetje prodali

Gospodarstvo 11. Maj. 202209:46 > 10:36
Delite:
Jure Knez, Dewesoft
Foto: N1/Denis Sadiković

Preden sta se proizvajalca merilne tehnike Dewesoft in HBK začela pogovarjati o sodelovanju, so Nemci želeli zasavsko podjetje prevzeti, a jih je vodstvo zavrnilo. "To ni bil osamljen primer, saj dobimo na mesec eno do dve ponudbi, da bi podjetje prodali. A se človek tudi vpraša, zakaj. Moja ideja je, da bi v lokalnem okolju in Sloveniji poskušali vzpostaviti odnos do lastnega kapitala, ga obdržati doma in dati tistim, ki so najbolj poklicani za njegovo upravljanje – in to so naši zaposleni," je v intervjuju za N1 povedal prokurist in največji posamični lastnik Dewesofta Jure Knez.

Namesto prevzema sta se HBK in Dewesoft dve leti kasneje odločila za skupno podjetje Blueberry, ki ima sedež v Trbovljah in v katero bosta v prihodnjih letih vložila šest milijonov evrov. Vizija podjetja je, kot so povedali na včerajšnji skupni novinarski konferenci, postaviti globalni standard v industriji merilne tehnike, kar pomeni, da želijo ustvariti skupno komponento, s katero bodo naprave obeh podjetij kompatibilne. Danes je namreč izziv merilne industrije, da naprave različnih ponudnikov niso povezljive, zaradi česar imajo inženirji, ki jih uporabljajo, veliko dodatnega dela.

Direktor Dewesofta Jure Knez je za N1 pojasnil, kako bo videti nova povezava, kako iščejo kadre, koga vabijo v svoje vrste in zakaj računa, da bi prav projekt z nemškim podjetjem lahko privabil kakšnega – kot pravi – “strastnega razvijalca”.

Skupina Dewesoft ustvari 50 milijonov evrov prihodkov, ima 300 zaposlenih, od tega 140 v Sloveniji. Še leta 2020 ste imeli pri nas 100 zaposlenih. Sodeč po rezultatih vas epidemija ni prav nič prizadela. 

Epidemija je bila dejansko kar nora. Priča smo bili – in smo še vedno – pomanjkanju materiala. A zaradi neverjetne volje sodelavcev, ki so tudi solastniki, kljub oteženim razmeram še vedno dobavljamo strankam. Tudi zato smo v času epidemije dobili kar veliko projektov. Povečanje naročil pa je še bolj izrazito v letošnjem letu.

Struktura vaše prodaje kaže, da tretjino prometa ustvarite z avtomobilsko, tretjino z vesoljsko, tretjino z ostalimi panogami. Predvsem avtomobilska od začetka epidemije trpi velike težave zaradi težav v dobavnih verigah, saj zmanjkuje polprevodnikov. Posledično se ponekod ustavljajo proizvodni trakovi. Ste to kakorkoli občutili?

Res imamo tako strukturo prodaje po panogah, a vesoljska industrija se po pomembnosti v zadnjih letih postavlja nad avtomobilsko. Ta je namreč stala, še posebej v Evropi. Imamo srečo, da prodajamo kupcem iz različnih panog po vsem svetu. Naši konkurenti, ki so se osredotočili na avtomobilsko panogo v Evropi, so imeli bistveni upad, mi pa nenehno rast.

Zdaj ste ustanovili skupno podjetje z nemškim podjetjem HBK. Kako ste začeli pogovore s podjetjem, ki je vaš konkurent?

Zaradi slabe komunikacije so Nemci dobili občutek, da smo na prodaj. Tako so februarja 2020 prišli na obisk in bili zelo razočarani nad našim odgovorom, da Dewesofta ne prodajamo. Začeli pa smo razmišljati, kaj bi lahko naredili skupaj. In tisto, kar se je prej zdelo nemogoče, se je v preteklem mesecu materializiralo v obliki skupnega ekosistema Blueberry.

Mislim, da to za svet merilne tehnike pomeni ogromen korak naprej, veliko večji, kot če bi podjetje enostavno prodali.

Podjetji ostajata samostojni in s tem konkurenta na trgu, z Blueberryjem pa bo ena pomembna komponenta enaka. Ali bodo z vidika kupcev izdelki obeh podjetij še vedno dovolj različni oziroma ali lahko večja stopnja podobnosti poveča rivalstvo med podjetjema?

V vseh dogovorih je jasno zapisano, da podjetji ostajata samostojni, še vedno ostajajo bistvene razlike med njima. Na primer programska oprema oziroma aplikacija, tudi sami merilni instrumenti (hardware ali strojna oprema) so različni. To pa ne pomeni, da ne moreta sodelovati pri ključnih tehnologijah. Saj tudi v avtomobilski industriji vidimo, da konkurenti razvijajo skupne platforme, uporabljajo iste motorje, kar jim konec koncev zniža stroške in pospeši čas od razvoja do lansiranja na trg.

Dewesoft proizvodnja
Foto : N1/Andreja Lončar

Dewesoft je zelo mlado podjetje s povprečno starostjo okoli 34 let. Tudi za projekt Blueberry iščejo mlade nadobudne inženirje. Pri tem bi po Knezovem mnenju marsikoga lahko prepričalo, da bo podjetje velik del tehnologij dalo v javno uporabo (tako imenovani open data).

Omenili ste, da bo skupno podjetje v prvem letu zaposlilo med pet in deset inženirjev. Pri tem pa ste dodali tisti stavek, ki ga žal vse pogosteje slišimo iz ust delodajalcev: “Če jih bomo dobili.” Profili, ki jih iščete, so programerji, elektrotehniki, strojniki. Kako velik izziv je za vas najti ljudi s temi znanji?

S kadri je na splošno, ne samo v Sloveniji, ampak v svetu, velik problem. Digitalizacija in avtomatizacija bistveno povečujeta potrebe po tovrstnih profilih, prav tako evropski načrt za okrevanje in odpornost, saj mora projekte, ki jih Evropa financira, nekdo oddelati. Mislim, da je to kar velika napaka. Finančna intervencija je potrebna, ko ni posla, zdaj pa ga imamo povsem dovolj. Tako bi nas morali samo pustiti, da delamo svoje delo.

Tako pa se to odraža ne le v pomanjkanju kadra, ampak tudi v cenah nepremičnin, v presežni količini denarja v obtoku. Ko bo denarja zmanjkalo, bomo imeli pa težave.

Slovenija ima zadnje leto izjemno nizko stopnjo brezposelnosti. A na zavodu je še vedno 60 tisoč ljudi. Številke trboveljske območne enote kažejo, da je tu še dva tisoč brezposelnih, od tega jih je 1.100 na zavodu več kot leto dni. Vidite v tem bazenu še kakšne priložnosti ali se ti ljudje ne skladajo z vašimi potrebami?

Z zavodom sodelujemo, a mislim, da je trenutno izpraznjen. Veliko ljudi ne more delati zaradi zdravstvenih težav, nekaj jih čaka na upokojitev, zato niti aktivno ne iščejo, in tako dalje. Posledično moramo priložnosti iskati drugod. Mislim, da bi bil lahko Blueberry kot odprta platforma privlačen za vse, ki si želijo delati na, če se tako izrazim, boljšem svetu. Kar velik del tehnologij bomo namreč dali v javno uporabo, in mislim, da na ta račun lahko dobimo kakšnega strastnega razvijalca.

Dewesoft je zelo mlado podjetje, leta 2020 je bila povprečna starost 34 let. Kje iščete te entuziastične mlade? Doma ali morda tudi čez mejo?

Iščemo doma, zagotovo vabimo vse nadobudne inženirje, da se nam pridružijo. Iščemo tudi v tujini, sodelujemo s kar nekaj podjetji, tako da imamo tudi delo na daljavo zelo dobro urejeno, sploh s tujimi partnerji. Dejansko se je treba znajti. Ampak kdaj pa ni bilo tako.

Jure Knez
Foto : Dewesoft

V kampanji pred državnozborskimi volitvami je bil Dewesoft verjetno najpogosteje omenjeno podjetje. Politiki so se preštevali, kdo vse je bil pri vas, vaš model delavskega solastništva so izpostavljali kot prihodnost slovenskega gospodarstva. Videti je bilo, kot da si podajajo kljuko. Zakaj ste po vašem postali tako izpostavljen primer dobre prakse?

Mislim, da je nekako naš lastniški model vmes med socializmom, v katerem so nekateri živeli, in trdim kapitalizmom, v katerem pa osebno niti nočem živeti. Ko je kapital vse, ko so zaposleni le številke. Ta model, ki smo ga ustvarili, se je v času krize izkazal za res uspešnega.

Res sem zadovoljen, da so sodelavci tudi solastniki podjetja. To se čuti, to je en del naše kulture. Tako si druga podjetja želijo, da se vsaj podučijo o tem modelu. Veliko podjetij ga bo tudi uporabljalo. Recimo en podatek je, da je v ZDA manj kot pet odstotkov zaposlenih vključenih v sindikate, okoli deset odstotkov pa v sisteme solastništva. Ta stvar v svetu ni nova, ampak se mi zdi, da lahko kar bistveno spremeni svet.

Kako pa deluje odločanje v takem sistemu? Ste se recimo, ko so Nemci februarja 2020 prišli k vam s ponudbo, da vas kupijo, pogovorili s sodelavci, ki so tudi solastniki? 

To ni bil osamljen primer, saj dobimo na mesec eno do dve ponudbi, da bi podjetje prodali. A se človek tudi vpraša, zakaj. Moja ideja je, da bi v lokalnem okolju in Sloveniji poskušali vzpostaviti odnos do lastnega kapitala, ga obdržati doma in dati tistim, ki so najbolj poklicani za njegovo upravljanje – in to so naši zaposleni. Ker je naše podjetje že kar pomembno v svetu merilne tehnike, se mi zdi to pomemben dosežek, da smo na tej poti uspešni.

Kaj pa o tem poveste politikom, ko pridejo k vam na obisk? Imate kakšne želje, kaj bi lahko izboljšali?

Sistemi solastništva so dejansko v Sloveniji zelo neurejeni. Mi smo morali iti kar precej izven okvirov, da sistem solastništva nekako deluje. Lahko pa bi bilo bistveno bolje urejeno. To bi tudi drugim podjetjem dalo zagon in krila. Mislim, da je to tudi v programu nove vlade. Osebno se mi zdi to pomemben ukrep. Je pa seveda vprašanje izmenjave izkušenj, kakšni so najboljši načini, da se to uredi. Na voljo smo, da te izkušnje delimo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar