Si predstavljate, da bi v potovalnem kovčku našli lobanjo krokodila, okrvavljeno kožo volka, več kilogramov težko školjko ali pa enega najbolj vrednih kaviarjev na svetu? Nenavadna in včasih tudi bizarna odkritja so del vsakdanjika carinikov, ki na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana bdijo nad vsebino prtljage potnikov. Kdo prevladuje med kršitelji, tujci ali Slovenci? Kakšne trofeje skušajo uvoziti lovci na eksotične živali? In kakšna je zgodba o volku "Vučku", ki ga eden od potnikov vedno, ko pristane na Brniku, želi videti?
Fursovi uslužbenci pri pregledih prtljage na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana najdejo marsikaj. Eno bolj bizarnih odkritij do zdaj je bil vsekakor oklep vodne želve, ki je bil predmet iniciacije na spiritualističnih srečanjih. Eden dražjih zasegov je bil šal iz tkanine shahtoosh, ki je tako mehka, da lahko šal povprečne velikosti z eno potezo potegneš skozi poročni prstan.
Za kos tega blaga morajo ubiti štiri tibetanske antilope, po podatkih National Geographica pa je povpraševanje po shahtooshu izbrisalo kar 90 odstotkov populacije teh živali. Tak šal je vreden okoli 20.000 dolarjev (oziroma dobrih 18.000 evrov), saj je narejen iz volne, ki velja za najdražjo na svetu.
V prtljagi se večkrat znajdejo tudi številne trofeje lovcev, ki se v eksotične kraje v spremstvu vodnika odpravijo na lov za divjimi živalmi. “Tudi pri potnikih, ki imajo potrebna dovoljenja za določene živali, je možno, da so poleg teh živali uplenili še kakšno drugo žival. Tako smo imeli primer potnika oziroma lovca, ki se je vračal iz Afrike in je imel ustrezna dovoljenja. Ampak poleg živali, ki jih je ulovil, poleg zebre in antilope, je uplenil še nilskega konja, za katerega pa ni imel ustreznih dovoljenj in je v Slovenijo na skrivaj poskušal pripeljati še zobe te živali,” je povedal Aleksander Iskra, višji carinik pri finančni upravi in vodja izmene. Zobe so cariniki seveda zasegli.
Fotografije najbolj bizarnih zasegov si poglejte v spodnji galeriji.
Posebna zgodba je povezana tudi z volkom, ki ga Furs hrani na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Iskra se spominja, da je še okrvavljeno kožo z glavo volka iz Sarajeva pripeljal lovec, ki je imel vso dokumentacijo in dovoljenja za uplen, razen enega, ki pa ga ni mogel pridobiti, saj Bosna in Hercegovina ni podpisnica CITES oziroma Washingtonske konvencije, ki pred mednarodno trgovino ščiti ogrožene rastline in živali, zato je volk ostal na Brniku. “Lovec ga večkrat pride pogledat. Vpraša, kje je njegov ‘Vučko’, in mu ga tudi pokažemo,” je v smehu povedal višji carinik.
Več zgodb o nenavadnih izdelkih si lahko ogledate v reportaži na vrhu članka.
Cariniki tovrstne predmete zasežejo na podlagi mednarodnega sporazuma oziroma konvencije CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami), ki je bila sprejeta leta 1975 in ureja mednarodno trgovanje z več kot 40.000 vrstami živali in rastlin, ne glede na to, ali gre za žive osebke, njihove dele ali pa izdelke iz njih.
Cilj konvencije, ki jo je podpisalo že 184 držav, je zavarovati rastlinske in živalske vrste, ki jih ogroža mednarodna trgovina. Promet z najbolj ogroženimi je prepovedan, z nekaterimi pa le omejen. To pomeni, da mora oseba, ki želi denimo uvoziti tovrsten izdelek, že vnaprej pridobiti CITES dokumentacijo.
Iskra je pojasnil, da če oseba ustreznih dokumentov nima, izdelek cariniki (začasno) zasežejo in ga v analizo pošljejo strokovnjakom na agencijo za okolje. Ti preverijo, ali gre za žival, rastlino oziroma izdelek s seznama konvencije CITES. Če ga na seznamu ni, predmet potniku vrnejo, v nasprotnem primeru ga zasežejo, potnika pa čaka visoka globa.
Predmete, ki so jih ekipi N1 pokazali na letališču Jožeta Pučnika, so večinoma v kovčkih pripeljali Slovenci. “Največkrat je to popolnoma nenamensko, ker niti ne vedo, kaj kupujejo. Na tržnici vidijo izdelek, ki jim je všeč, ne zavedajo pa se, da je narejen denimo iz slonovine,” je opozoril Iskra.
Na drugi strani v primeru zasegov živil iz določenih rastlin ali živali prevladujejo tujci. Iskra je ekipi N1 pokazal med poznavalci enega najbolj cenjenih kaviarjev – jesetrov kaviar, ki je zaščiten in ga je potnik pred nekaj tedni namesto 125 gramov (tolikšna je zgornja omejitev) v prtljagi prinesel kar dva kilograma.
Po besedah našega sogovornika je zasegov živil občutno več kot zasegov izdelkov, kot je na primer torbica iz aligatorjeve kože. “Velikokrat obravnavamo študente, ki pridejo na študentsko izmenjavo in jim mama zapakira kakšen kos mesnine.”
Prav tako se zelo dobro spominja primera potnikov iz države, kjer imajo po njegovih besedah specifičen odnos do hrane. “S seboj so prinesli posode polne hrane, ki so bile zapakirane v škatle iz stiropora. Vse smo morali zaseči, ker žal veljajo taki predpisi. Izvajamo to, kar nam naložijo.”
Tihotapljenje droge namesto z “mulami” kar s pomočjo pošte
Kako pa je na Brniku z zasegi drog? Trenda, ko potniki oziroma tako imenovane mule poskušajo pretihotapiti drogo prek letališč, slovenska policija v zadnjih letih ne zaznava, edini takšen primer so obravnavali leta 2019. Potnik je v Slovenijo skušal pretihotapiti štiri kilograme heroina.
Namesto mul policisti zdaj zaznavajo več primerov prometa s prepovedanimi drogami in nedovoljenimi snovmi v športu z uporabo poštno-kurirskih in dostavnih storitev. “V letu 2019 je bilo v okviru večje kriminalistične preiskave na letališču Jožeta Pučnika opravljenih več posameznih zasegov nedovoljene sestavine ‘gama-butirolakton‘ s kratico GBL, ki je predhodna sestavina za izdelavo prepovedanih drog in je promet z njo reguliran. Skupno je bilo zaseženih več kot 208 pošiljk oziroma več kot 780 litrov te tekočine,” so na Generalni policijski upravi pojasnili za N1. Več v članku Kako na Brniku odkrivajo nedovoljeno drogo (VIDEO).
Pri odkritih pošiljkah s prepovedanimi snovmi prednjačijo nedovoljene snovi v športu, zaradi aktivnih učinkovin pa tudi zdravila, ki so prav tako na seznamu prepovedanih drog, promet z njimi pa je reguliran in posebno kontroliran.
Za N1 so na Generalni policijski upravi opisali, da v primerih tihotapljenja prepovedanih drog z uporabo poštnih pošiljk pošiljatelji prepovedane substance skrijejo s klasičnim večplastnim pakiranjem ali pa jih skrijejo v določene predmete. Med naročniki prevladujejo slovenski državljani, pošiljatelji pa so običajno posamezniki iz zahodnoevropskih držav ali pa ZDA.
V zadnjih dveh letih so policisti preiskovali več primerov, kjer so bile zasežene nedovoljene snovi v športu, denimo ostarin, tamoksifen, oksandrolon, testosteron, stanozolol. Fotografije zasegov si lahko ogledate v spodnji galeriji.
“V zgornjih primerih govorimo o nekaj stotinah tablet in več 100 mililitrih nedovoljenih snovi v športu – približna cena na tržišču za tableto znaša po dva evra, za 10 mililitrov pa med 50 in 80 evri,” so odgovorili na GPU.
Med prepovedanimi drogami medtem prevladujejo heroin, benzodiazepini, gama-butirolakton (GBL), 3-klorometkatinon (3-CMC) in fluorometamfetamin (FMA). “Gram heroina stane približno 40 evrov, cena za liter GBL (predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog) stane približno 200 evrov, v primeru ulične prodaje pa zagotovo več.”
“V primeru zasegov na letališču Jožeta Pučnika lahko govorimo o vrednostih med 180.000 in 200.000 evrov, odvisno od čistosti prepovedanih drog, kvalitete nedovoljenih snovi v športu in drugih okoliščin ter trendov na nelegalnem trgu (denimo epidemija covida),” so razložili na GPU.
Policija ob tem opozarja, da gre v teh primerih lahko za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu kazenskega zakonika. To konkretno pomeni od enega do desetih let za zapahi oziroma do 15 let, če je kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!