Nekdanja vodja epidemiološke službe NIJZ Maja Sočan je prvič opisala delo vladne strokovne skupine za boj z epidemijo koronavirusa. Sestanki so bili tako nestrukturirani, da se večine razprav ne spomni, je dejala.

V državnem zboru so poslanke in poslanci danes začeli z zaslišanji v okviru preiskovalne komisije, ki obravnava finančno ustreznost ukrepov ter sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo koronavirusa.

Najzanimivejše je bilo zadnje pričanje, saj Maja Sočan že dolgo ni nastopila v javnosti. Nekdanja direktorica centra za nalezljive bolezni na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) je včeraj opisovala delo vladne strokovne skupine za boj s koronavirusom, ki jo je od sredine marca lani vodila infektologinja Bojana Beović.

Maja Sočan se ni počutila koristno

Maja Sočan je bila članica prve zasedbe strokovne skupine, iz nje pa je izstopila že v začetku lanskega aprila. Včeraj je svoj izstop pojasnila prvič in razumeti je bilo, da je kmalu ugotovila, da tja ne sodi.

“Pričakovala sem, da bo moja naloga v tej skupini, da postanem vezni člen med skupino in NIJZ,” je povedala. Del teh pričakovanj je bil tudi, da bo NIJZ nadaljeval s pripravo strokovnih podlag in ocen tveganja, kot je počel pred vlado Janeza Janše. Tako bi po njenem še naprej pomagal pri sprejemanju odločitev in enotnem komuniciranju z javnosti.

Kmalu pa je iz razprav ugotovila, da v skupini ni koristna. “Nisem imela občutka, da lahko tistemu, kar je tam potekalo, kaj prispevam,” je dejala.

Zatrdila je, da je precej premišljevala o tem, čemu so bile razprave strokovne skupine namenjene. “Težko dam odgovor na to vprašanje,” je rekla. Razprave so bile po njenem ’diverzne’ in nestrukturirane. “Čisto na začetku je pričakovano, da se lovimo, po prvih sestankih pa je morda vendarle prav, da se napove dnevni red in določi obravnavane točke razprave ter da se pride do nekih zaključkov. Po mojem spominu je bilo to precej pomanjkljivo,” je pojasnila. “Gotovo se strokovnjaki ne strinjajo vedno, ampak koristno je, da se mnenja pretresajo in usklajujejo. Nekako nisem imela občutka, da se to dogaja,” je še dodala.

“Za velik del razprav vam pošteno povem, da se niti ne spomnim, čeprav so bili to kar dolgi večerni sestanki,” je povedala. Po njenih besedah je bilo o nekaj govora o zdravstvu, organizaciji zdravstva, osebni varovalni opremi in testiranju, nekaj pa tudi o omejevalnih in drugih javnozdravstvenih ukrepih, je dejala. Večina teh tem je takšnih, da ona kot strokovnjakinja za javno zdravje o njih ni razpravljala, za ocenjevanje javnozdravstvenih ukrepov pa se ji niso zdeli usposobljeni drugi člani.

Eržen kritičen do skupine in ukrepov

Danes je pred komisijo prvi pričal nekdanji direktor NIJZ Ivan Eržen, ki je predstavil izvedensko poročilo, ki ga je pripravil za preiskovalno komisijo. V njem je ocenil, da je NIJZ dajal ustrezna in pravočasna navodila, a ta niso bila upoštevana. “Iz reakcij, ki so sledile pojavu prvega primera v Sloveniji, pa tudi načina, kako je do okužbe prišlo, je mogoče sklepati, da izvajalci zdravstvene dejavnosti niso poskrbeli za uporabo navodil,” meni Eržen.

Predvsem pa je bil kritičen do skupine Bojane Beović. Njeno ustanovitev je opisal kot nepotrebno, neustrezno, nerazumno in strokovno neutemeljeno, saj je po njegovem mnenju vlada s to skupino predvsem želela nadomestiti strokovnjake NIJZ, ki so sicer pristojni za boj proti nalezljivim boleznim. Vladni načrt utišanja stroke javnega zdravja se ni dobro obnesel, saj je javnost izgubila zaupanje v informacije, je v poročilu zapisal Eržen.

Pojasnil je, da je ministrstvo za zdravje, ki ga je takrat vodil Tomaž Gantar, v strokovno skupino imenovalo zdravnike, ki so sicer priznani strokovnjaki na svojih področjih, a je bila samo Maja Sočan epidemiologinja. “Sprva smo bili prepričani, da bodo delo omejili na to, za kar imajo vsa potrebna znanja, to je zdravljenje pacientov, ampak potem jih je minister spoznal kot tisti vrh, ki naj bi odločal o vsem,” je dejal.

Eržen je poudaril, da bi se morali pristojni osredotočiti na prepričevanje ljudi, naj spoštujejo navodila za samozaščitno obnašanje. Namesto tega je vlada sprejemala ukrepe, ki po njegovem mnenju niso bili zelo učinkoviti, so pa ljudem oteževali življenje in s tem spodkopavali zaupanje v vse ukrepe in priporočila. Izpostavil je omejitev gibanja med občinami, policijsko uro, nošenje mask na prostem in razkuževanje stavb. Izjavo, v kateri je pred sejo poudaril pomen komunikacije, si lahko ogledate v spodnjem videu.

Člani komisije iz koalicijskih strank so Erženu očitali konflikt interesov, saj je funkcijo direktorja NIJZ opravljal tudi v času, ki ga je ocenjeval v svojem poročilu. O tem bo komisija razpravljali na eni naslednjih seji.

Beović zavrnila očitke o izključevanju epidemiologov

Danes je pričala tudi Bojana Beović, ki je komisiji povedala, da se je začela z epidemijo novega koronavirusa spoznavati, še preden je bil v Sloveniji potrjen prvi primer. “Bila sem na predavanju v Izraelu in njihove intenzivne priprave so name naredile vtis,” je dejala, “ker nas je skrbelo, smo premierju v odhajanju Marjanu Šarcu in mandatarju Janezu Janši poslali dopis z opozorilom, da bi bilo smiselno v Sloveniji uvesti ukrepe, ki so se uvajali drugje.” Meni, da jo je prav zato Janša povabil v skupino za obvladovanje epidemije, ki jo potem vodila.

Skupina je predloge za vlado oblikovala na podlagi epidemioloških podatkov, raziskav, analiz ter dobrih praks iz drugih držav, je naštela. “Ni bilo za pričakovati, da bo vlada našim predlogom sledila dobesedno, saj mora upoštevati tudi druga področja,” je pojasnila. Očitke o izključevanju epidemiologov je zavrnila, saj so bili, kot je povedala, ves čas vključeni v strokovno skupino, poleg tega pa je ves čas potekal odprt dialog z NIJZ. “Mnenja NIJZ se včasih niso skladala z mnenjem skupine, ampak če bi vlada sledila mnenju NIJZ, temu ne bi nasprotovali,” je dejala.

Prav tako je zavrnila očitek poslanca Marka Bandellija (SAB), da za funkcijo vodje skupine ni imela kompetenc. Poudarila je, da je bila sama strokovno aktivna tudi na področju epidemiologije.

Več ukrepov ni predlagala stroka

V svojem nastopu je obžalovala, da septembra lani ni dovolj odločno zagovarjala uvedbe omejevalnih ukrepov. “Takrat je javnost name naredila velik vtis, a napade bi morala preslišati,” je dejala. Ko so bili pozneje ukrepi uvedeni, pa niso imeli pričakovanega učinka. “Pri nas niso delovali ukrepi, ki so delovali drugje in bi po strokovni literaturi morali delovati. To je bilo mučno, zato sem razmišljala o odstopu,” je povedala. Prepričana je, da bi bil potek epidemije veliko ugodnejši, če bi prišlo do široke kampanje, ki bi vključevala vse medije in politične opcije ter bi ljudi informirala o ukrepih in jih spodbujala, naj jih spoštujejo.

O večini ukrepov, ki jih je po Erženovih besedah epidemiologi niso podpirali, je povedala, da jih tudi strokovna skupina ni. Nekatere je skupina obravnavala šele potem, ko jih je vlada že sprejela in je odločala o njihovem podaljševanju. Razložila pa je, da so bile omejitve gibanja namenjene odvračanju od druženja v zasebnih zaprtih prostorih.

Fafangel: Nisem mogel zagovarjati nekaterih ukrepov

Vršilec dolžnosti direktorja centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel pa je v svojem pričanju pojasnil razloge za oba svoja izstopa iz strokovne skupine. Prvič je izstopil v začetku decembra lani, ko je skupino še vodila Bojana Beović, minister za zdravje pa je bil Tomaž Gantar. V skupino se je ponovno vrnil februarja, ko je bil minister Janez Poklukar, Bojano Beović pa je zamenjala infektologinja Mateja Logar. V drugo je Fafangel ostal do 20. aprila.

Pojasnil je, da je bila njegova vloga v skupini marginalna in da ni mogel strokovno zagovarjati nekaterih ukrepov. “Govorimo o dolgotrajnem zapiranju šol, policijski uri in zgodbi z maskami,” je pojasnil. Zaradi vpliva na mlade bi se morale šole zadnje zapreti in prve odpreti, je dejal. Policijska ura je bila po njegovem morebiti celo škodljiva, saj ljudi odvrača od druženja na prostem in jih spodbuja v druženje v zaprtih prostorih. Epidemiologom naj bi bilo jasno, da bo boj s koronavirusom dolg, zato se ga ne da dobiti z represijo.

Poudaril je, da so epidemiologi tako imenovanemu lockdownu oziroma zaprtju družbe nasprotovali tudi zato, ker je bila pred tem zaprtjem zamujena priložnost, da zastavili drugače. “Mi smo svetovali drugače, vsak pa je upošteval, kar je želel,” je dejal. Ocenil je, da je bil vpliv strokovne skupine na vlado večji od vpliva NIJZ.

Mario Fafangel odstopil tudi iz prenovljene vladne strokovne skupine.
"Kot epidemiologu se mi zdi naravnost grozljivo, da bom odločal o tem, ali in koliko posameznikov lahko svobodno izrazi svoje mnenje o čemerkoli na zunanjem javnem prostoru. /…/ Jaz se boga ne želim igrati." pic.twitter.com/zJnlgwOnsC

— Staš Zgonik (@SZgonik) April 20, 2021

Janša ni prevzel vabila, a se je vseeno opravičil

Na današnje zaslišanje je bil vabljen tudi predsednik vlade Janez Janša, vendar ga ne bo. Pavšič je danes povedal da Janša ni prevzel pošte z vabilom, a je kljub temu v državni zbor prišlo opravičilo, da ima druge neodložljive obveznosti. Poslal ga Janšev kabinet, čeprav tja preiskovalna komisija vabila ni poslala. Pojasnilo, ki ga je dal Pavšič pred sejo, si lahko ogledate v spodnjem videu.

“Ugotavljam, da danes premierja ne bo v parlamentu iz neupravičenih razlogov,” je dejal Pavšič. Napovedal je, da bo preučil vse pravne možnosti, preiskovalna komisija pa bo sklicala še eno sejo, na katero bo povabila Janšo, ki naj bi pojasnil današnjo neudeležbo in politični aspekt upravljanja s krizo.