Menu ItemV oddaji N1 STUDIO smo gostili doktorja pravnih znanosti in rednega profesorja za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Igorja Kaučiča. Trenutna politična situacija v državi je zelo zanimiva, saj imamo v Sloveniji kar dva predsednika vlade. Novoizvoljenega, ki pa vlade v resnici še nima, Roberta Goloba. In odhajajočega, ki s svojo ministrsko ekipo opravlja le še tekoče posle, Janeza Janšo. Čeprav Robert Golob hiti s postopki, so nekateri roki v slovenskem pravnem redu točno določeni in se jih je treba držati. Še vsak predsednik vlade doslej si je želel te postopke skrajšati, a politične volje doslej za to ni bilo. Zakaj ne, kako bi jih bilo mogoče skrajšati, kaj so poslovniške možnosti?
Vlada Roberta Goloba, če ne bo zapletov pri zaslišanju kandidatov za ministre, ki se bodo pri pristojnih odborih državnega zbora začeli jutri, bi lahko bila imenovana že v sredo. Kar je eno najhitrejših imenovanj v slovenski zgodovini. Golobu je šel na roko tudi predsednik Pahor, da se je držal res najkrajših rokov. Čeprav so se vsi mandatarji v zgodovini trudili, da bi te roke skrajšali, pa rešitve na koncu niso našli. Profesor za ustavno pravo Igor Kaučič pravi, da je odgovor za skrajšanje teh zapletenih postopkov zelo enostaven: sprememba ustave. “V zgodovini Slovenije je bilo vsaj pet ali šest poskusov, da bi ustavo spremenili in bi odpravili sistemske ovire, ki preprečujejo hitrejše oblikovanje vlade,” pravi Kaučič in dodaja, da ima Slovenija zares unikaten sistem oblikovanja vlade, ki ga ne pozna nobena druga država. Tudi zakon o vladi in drugi postopki tega zamudnega, zapletenega in nelogičnega sistema ne morejo zaobiti, še dodaja Kaučič.
Dva sistema oblikovanja vlade
Obstajata dva prevladujoča sistema oblikovanja vlade: nemški in mandatarski sistem. V Sloveniji smo se pred 30 leti, ko se je pripravljala nova ustava odločili za tako imenovan nemški sistem, čeprav je večina držav v naši okolici uporabljala mandatarskega. Po mnenju Kaučiča je ta tudi bolj efektivna, saj se vlada oblikuje v izvršilni oblasti. “Po končanih volitvah predsednik države podeli mandat relativnemu zmagovalcu, ta pa oblikuje ministrsko ekipo, ki jo predloži predsedniku republike v potrditev. Ko je vlada oblikovana, gre predlog v parlament na potrjevanje zaupnice,” razlaga Kaučič in dodaja, da je tak sistem veliko bolj učinkovit, saj je vlada tako potrjena v dveh do treh dneh. “Slovenija se je odločila za ta nemški sistem, a ga je nekoliko prilagodila. Prevzeli smo volitve predsednika vlade, ne pa tudi imenovanja ministrov s strani predsednika republike, kar bistveno skrajša vse postopke. Če pri mandatarskem sistemu postopki trajajo dva do tri dni, v nemškem sistemu trajajo morda kakšen teden dlje. V našem pa tudi več mesecev, pri čemer pa ne pridobimo ničesar; ne pri kvaliteti ne pri postopkih,” še dodaja Kaučič.
En teden bomo imeli dva predsednika vlade
Zaradi dlje časa trajajočih postopkov oblikovanja vlade bomo imeli en teden dva predsednika vlade, kar je po besedah Kaučiča prav tako svojevrstna posebnost: “Enega predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, in drugega, ki je zgolj naslovni premier, ampak še nima potrjene vlade.”
O posvetovalnih referendumih, kot sredstvih zavlačevanja zakonskih predlogov
Igor Kaučič pravi, da ima posvetovalni referendum bolj ali manj funkcijo neke bolj kvalificirane ankete, državni zbor pa lahko odločitev takšnega referenduma sprejme ali zavrne. “Mi smo se že v prejšnjem mandatu srečali s fenomenom, ki ga doslej nismo poznali. Namreč, posvetovalni referendum je v Sloveniji prisoten že 30 let, a je bil doslej uporabljen samo enkrat, in sicer, leta 2011, ko smo odločali o pokrajinah, ki je skorajda klavrno propadel. Kasneje ga nikoli več nismo razpisali. Pa vendar je v prejšnjem mandatu opozicija, predvsem stranka Levica, posvetovalni referendum uporabila kot sredstvo za zavlačevanja ali pa celo blokado za sprejemanje zakonskih odločitev v državnem zboru,” pravi Kaučič.
Zaslišanja ministrskih kandidatov
Jutri se bodo začele predstavitve ministrskih kandidatov pred pristojnimi odbori, ki so nekakšna varovalka pred njihovim potrjevanjem v državnem zboru in tudi pred nastopom funkcije, saj ga lahko predsednik vlade, če ugotovi, da kandidat za to funkcijo ni primeren, tudi zamenja. V primeru, da predsednik vlade ni zadovoljen s kakšnim od ministrov, mora predlog za njegovo odstavitev predlagati v glasovanje državnemu zboru. Kaučič tukaj ponovno razlaga, da imamo sistem, ki je zelo nelogičen, saj: “Če lahko predsednik vlade v normalnem parlamentarnem sistemu, brez kakršnega postopka zamenja kateregakoli ministra, je ta postopek pri nas zelo dolgotrajen in včasih tudi travmatičen. Predsednik vlade je pri nas zgolj predlagatelj za ministrovo zamenjavo, cel postopek pa je v rokah državnega zbora.” Državni zbor ima pri nas možnost sprožiti tudi interpelacijo, da zamenja ministra, čeprav tega predsednik vlade ne zahteva. Po mnenju Kavčiča je zelo pomembno, da predsednik vlade zelo dobro premisli, koga bo sploh predlagal na ministrske položaje.
Zapleti pri oblikovanju delovnih teles
Pri oblikovanju delovnih teles državnega zbora se je zapletlo, ko je NSi ob pomoči koalicije na račun SDS pridobila eno predsedniško mesto, SDS pa zdaj zaradi tega ne želi imenovati svojih poslancev na vodstvena mesta, ki ji pripadajo. Igor Kaučič meni, da ta zaplet ne bo vplival na samo delovanje teh delovnih teles in tudi pri predstavitvi ministrskih kandidatov bodo sodelovala, ampak: “je pa seveda težava pri oblikovanju notranje organizacije parlamenta, ko se tudi neka tradicija, ki je doslej veljala, ne spoštuje več.” Kot je znano, bo o tem zapletu odločala tudi poslovniška komisija, saj je v začetku odločanja o razrezu delovnih teles veljala obstoječ predlog o razdelitvi predsedniških in podpredsedniških mest, a se je to spremenilo z vloženim amandmajem s strani NSi.
Velik problem pri zapletu o oblikovanju delovnih teles profesor Kaučič vidi pri zapletu oblikovanja komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Pri tej komisij ima namreč večino in predsedniško mesto opozicija, KNOVS pa zdaj ne more delovati, ker ima poseben poslovnik. “V tem času, ko komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb niso pod nadzorstvom parlamenta, je to velika težava. To more biti čim prej odpravljeno, četudi vsaj z začasnimi ukrepi,” pravi Kaučič. Po njegovem mnenju je pomembno, da se sprejme neki začasen kompromis: “Ta nadzor se mora začeti izvajati, kot pa da se iz takšnih in drugačnih razlogov komisija sploh ne imenuje.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje