O razmerah v Afganistanu, beguncih in odzivu EU smo v oddaji N1 STUDIO razpravljali z ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom in evropskim poslancem iz stranke LMŠ Klemnom Grošljem.

Voditelji sedmih najrazvitejših držav na svetu G7 danes virtualno razpravljajo o kaotičnem stanju v Afganistanu, kjer so po umiku zahodnih sil ponovno na oblasti talibani. Kar nekaj prahu je dvignil tudi tvit premierja predsedujoče države članice Janeza Janše, da EU ne bo odpirala humanitarnih koridorjev, ki mu je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli odgovoril, da slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu celotne Evropske unije (EU).

“Še v tem tednu bodo opravljeni vsi razgovori na ravni bruseljskih svetovalcev,” je povedal minister Aleš Hojs. “Samo srečanje notranjih ministrov je bilo prvotno načrtovano 31. avgusta, se pa o samem datumu še pogovarjamo,” je povedal in napovedal, da se svet kljub temu ne bo sestal kasneje kot 3. septembra. 

“Želel bi si, da bi svet zavzel čim bolj enotno stališče, to je naš glavni fokus,” je izpostavil, za razliko od leta 2015, ko so bila ta stališča po njegovih besedah “diametralna”. “Mislim, da smo na dobri poti, po mojih informacijah je stališče, ki ga je povedal Janša zelo blizu stališčem ostalih članic,” je dejal minister za notranje zadeve.  

Hojs: Humanitarni koridorji ne pridejo v poštev

“Glavni fokus je usmerjen v evropsko službo za zunanje delovanje. Na njih je, da z državami, ki obkrožajo Afganistan in že imajo begunce pri sebi, uredijo ustrezno humanitarno pomoč, kakršnikoli humanitarni koridorji do Evrope pa po mojih ocenah ne pridejo v poštev,” je zaključil Hojs. 

“Mislim, da je Slovenija zamudila enkratno priložnost, da bi z res dobro diplomatsko akcijo lahko prispevali k oblikovanju dobrega in enotnega stališča,” je navedel evropski poslanec iz vod LMŠ Klemen Grošelj. “Kot je znano, sta nas odkrito podprli le dve članici EU,” je komentiral tvit Janeza Janše in besede Hojsa ter dodal, da se zdaj odločanje o nadaljnih korakih na evropski ravni dogaja mimo Slovenije. 

“Jasno je, da po lizbonski pogodbi predsedniki vlad nimajo pristojnosti, da bi glasovali o teh stvareh,” mu je odvrnil Hojs. “Stališče ene ali druge ali tretje države je v tem trenutku težko ocenjevati,” je navedel, a dodal, da so si predstavniki drugih držav enotni, da humanitarni koridorji v Evropi niso dobrodošli. 

Brez dogovora možen scenarij iz leta 2015

“Šola iz leta 2015 je bila prehuda. Mislim, da Evropa ni zmožna sprejeti na milijone novih beguncev, treba jim je pomagati tam,” je dejal Hojs.

“Govorimo o 35 tisoč ljudeh, ne o milijonih,” je odvrnil Grošelj. “Gre za časovno omejen ukrep, za zaščito tistih, ki so do zaščite upravičeni,” je povedal o humanitarnih koridorjih za begunce.

“Govorimo o zelo reguliranih migracijah. Kakšna bo odločitev sveta, je odvisno od tega, kakšen kompromis bo dosežen. Če se ne bo nič dogovorilo, je scenarij iz leta 2015 možen,” je odvrnil poslanec Grošelj in pojasnil, da si mnogi le nabirajo politične točke s tem, ko se otepajo ideje o koridorjih. “Humanitarni koridor je mišljen kot eden izmed ukrepov. Tudi komisija predlaga sodelovanje s sosednjimi državami, da se zagotovijo človeka vredni pogoji, da bodo ljudje lahko ostali tam,” je dejal Grošelj. 

“Gospod Grošelj govori o stvareh, o katerih smo se že dogovorili,” je odvrnil Hojs. “Slovenija je že sprejela sklep, da bo ob tistim, ki jim je pomagalo ministrstvo za obrambo, pomagala tudi tistim, ki so sodelovali z evropskimi institucijami in Natom, lahko računamo, da bo šlo za dvajset ljudi. Očitno je, da se oni bolj kot s samo pomočjo resnično potrebnim beguncem, ukvarjajo z nekimi tožilskimi primeri in epidemijo,” je dejal Hojs. 

“Migracije neizpodbitno dejstvo”

V Sloveniji je zaenkrat za azil zaprosilo 46 državljanov Afganistana, 120 jih je izrazilo namero. Od leta 2005 je status mednarodne zaščite uspelo pridobiti 62 državljanov Afganistana. 

“Številke v teh dneh niso začele naraščati. Mi smo v lanskem letu tudi s policijskimi silami in velikimi napori zajeli toliko migrantov, kot leto dni prej,” je dejal notranji minister Hojs in potrdil, da zaenkrat večjega števila beguncev iz Afganistana, kot posledica prevzema oblasti s strani talibanov, še nimamo.

“Beloruska izkušnja nas uči, da nujno potrebujemo skupen evropski pristop, ki bo temeljila na preprečevanju in solidarnosti med državami članicami EU. Migracije so neizpodbitno dejstvo in Evropa se mora na to pripraviti,” je dejal Grošelj in izpostavil tudi podnebne begunce, ki jih bo v prihodnjih letih samo še več. 

Evropski notranji ministri se po besedah Hojsa o begunskih centrih v tretjih državah trenutno ne pogovarjajo. “Ideja se mi zdi zelo dobra, nikakor pa ni pričakovati, da se bo katerakoli evropska država strinjala, da bomo begunske centre postavljali v državah na robu EU. Ključ do vsega je to, da se ustrezno zavaruje zunanje meje,” je dejal Hojs in nekaj krivde zvrnil na nevladne organizacije, ki da so “govorile o krivicah, ki so jih deležni tisti, ki želijo nezakonito prestopiti meje”.

… “če je treba tudi z ograjami”

“Nujno je treba zaščititi evropske zunanje meje, če je treba tudi z ograjami,” je izpostavil Hojs.

“Nevladne organizacije ne morejo biti grešni kozel,” je odvrnil Grošelj. “Treba je spoštovati pravila. EU je skupnost držav, ki so se zavezale, da bodo vse počele na podlagi vladavine prava. Tudi v teh neugodnih izzivih, ki pomenijo veliko tveganje za EU, moramo kot unija delovati enotno in na podlagi pravil, h katerim smo se zavezali sami,” je dejal evropski poslanec.

Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate spodaj: