Menu ItemPo ukrajinskem napadu z brezpilotnim letalnikom je v naftnem skladišču v ruski regiji Briansk izbruhnil požar. Žrtev ni bilo.
V naftnem skladišču v ruski regiji Brjansk, ki meji na Ukrajino, je po napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika izbruhnil požar, je sporočil guverner regije Aleksander Bogomaz. Kot je dejal, je zračna obramba dron sicer prestregla, vendar je ta medtem odvrgel strelivo, ki je zadelo skladišče v kraju Klinci, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po besedah Bogomaza žrtev ni bilo, je pa v skladišču izbruhnil požar, zaradi česar so tja poslali 13 gasilskih vozil. “V Klincih gorijo štirje naftni rezervoarji,” je pojasnil in dodal, da so iz varnostnih razlogov evakuirali 32 okoliških prebivalcev. Kot je dejal, naj bi Ukrajina regijo kasneje napadla s še dvema dronoma, ki pa ju je zračna obramba prav tako uničila, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
“Poskus kijevskega režima, da bi izvedel teroristični napad z brezpilotnimi letalniki, je bil preprečen,” je še sporočil guverner.
Po navedbah lokalnega železniškega operaterja je v Klince, ki ležijo približno 70 kilometrov od ukrajinske meje, prispel tudi gasilski vlak, opremljen za gašenje večjih požarov. “Požar ne bo vplival na železniški promet v Klincih,” so zagotovili na omrežju Telegram.
Omenjeno skladišče nafte sicer pripada ruskemu energetskemu velikanu Rosneft.
V Kijevu so prevzeli odgovornost za napad in ga označili za pravičen odgovor na ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Sporočili so, da je napad izvedel glavni obveščevalni direktorat ukrajinskega obrambnega ministrstva. Podrobnosti niso podali.
Iz regij Brjansk, Kursk in Belgorod, ki mejijo na Ukrajino, sicer pogosto poročajo o ukrajinskih napadih z droni.
Ukrajina opozarja na rusko vojaško rabo zahodnih tehnologij
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes pozval Zahod, naj se zresni glede omejevanja zmožnosti Rusije za izdelavo novega orožja. Kot trdi Kuleba, je namreč v ruskem orožju kljub sankcijam še vedno moč najti veliko kosov zahodne tehnologije.
“Po nekaterih podatkih je do 95 odstotkov v tujini proizvedenih ključnih komponent, najdenih v ruskem orožju, uničenem v Ukrajini, prišlo iz zahodnih držav,” je minister zapisal na družbenem omrežju X. Teh trditev sicer ni podkrepil z neposrednimi dokazi.
Kuleba je poudaril, da ne gre za dejanja vlad, pač pa zasebnih podjetij. Prav tako ne gre nujno za vojaško opremo, ki jo izvažajo v Rusijo, pač pa za tehnologijo za dvojno rabo ali pa kar navadno civilno tehnologijo, ki se lahko koristi v vojaške namene. Ukrajina bi po njegovem mnenju potrebovala manj pomoči in izgubila manj življenj, če bi na Zahodu izsledili in zaprli vse pravne luknje za izogibanje sankcijam, je še dodal zunanji minister.
Baltske države z dogovorom o gradnji skupne obrambne linije
Baltske države so se danes v luči vojne v Ukrajini dogovorile o gradnji t. i. baltske obrambne linije, t. j. niza obrambnih objektov z montažnimi bunkerji in podpornimi točkami na njihovih mejah z Rusijo in Belorusijo, je sporočilo estonsko obrambno ministrstvo, poroča portal estonske javne radiotelevizije ERR. Obrambni ministri Estonije, Latvije in Litve so dogovor podpisali danes v Rigi, cena meddržavnega projekta je ocenjena na 60 milijonov evrov.
Obrambna linija bo igrala odvračalno vlogo pred tujim vojaškim posredovanjem, ta koncept pa je v skladu z odločitvami z vrha Nata v Madridu lani, ko so se države članice strinjale, da morajo biti pripravljene braniti svoje ozemlje od prvega metra dalje, še navaja ERR.
V mirodobnem času objekti ne bodo opremljeni z minami ali bodečo žico, bo pa ta oprema shranjena v bližini in na voljo za hitro namestitev.
Gradnja linije bo predvidoma stekla čez eno leto. Samo Estonija načrtuje postavitev 600 bunkerjev, kot pa je pojasnil eden od poveljnikov vojske, v načrtih ni predvidena gradnja bunkerjev na obalah baltskega morja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje