Skladišče radioaktivnih odpadkov: kaj se skriva v črnih sodih? (VIDEO)

N1 video 13. Okt 202218:003 komentarji

Ste vedeli, da je v večini javljalnikov požara radioaktivni americij? V Podgorici v bližini Ljubljane že 35 let stoji skladišče za radioaktivne odpadke, kjer zbirajo tovrstne odslužene naprave in druge radioaktivne odpadke, ki nastajajo v raziskavah, medicini in industriji. Skladišče je delno vkopano in prekrito s plastjo zemlje, stene in tla so iz armiranega betona. Danes so sicer za javnost nedostopno skladišče odprli za okoliške prebivalce in novinarje. V videu si oglejte, kakšno je skladišče, polno sodov z napisi "radioaktivno".

Sredi polj in travnikov v Podgorici v občini Dol pri Ljubljani stoji reaktorski center Instituta Jožef Stefan. Leta 1966 so tam postavili reaktor TRIGA, ki je namenjen znanstvenim raziskavam o jedrski tehnologiji. Še preden je bila v začetku 1980-ih zgrajena jedrska elektrarna v Krškem, so raziskovalci v Podgorici spoznavali podrobnosti jedrske tehnologije, znanje pa pozneje uporabili tudi pri gradnji in obratovanju nuklearke, meritvah sevanja v okolju in drugih projektih.

Ob znanstvenem reaktorju je postavljeno skladišče, kjer poleg “domačih” odpadkov iz reaktorja hranijo tudi druge radioaktivne odpadke, ki nastajajo v raziskavah, medicini in industriji. “Najstarejši odpadki, shranjeni pri nas, so iz leta 1962, ko je na Onkološkem inštitutu prišlo do radiološke nesreče. Nekemu delavcu se je razlila igla z radijem, v tistem času še niso bili tako osveščeni in so kontaminacijo raznesli po laboratoriju. Zato je bilo treba sanirati cel laboratorij – od umivalnikov, tal, vse opreme, oblačil. Nastalo je 80 sodov odpadkov,” opisuje Simona Sučič, vodja skladišča pri Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO), ki upravlja objekt.

Povzročitelji radioaktivnih odpadkov so po zakonu dolžni radioaktivne odpadke izročiti omenjeni državni agenciji, ta pa je dolžna odpadke sprejeti od vsakega povzročitelja. Za to uporabljajo označen kombi, v katerem med prevozom odpadke shranijo v posebnem sodu (na fotografijah spodaj). V Podgorici so shranjeni odpadki malih povzročiteljev, večina je nizkoradioaktivnih. Odpadke, ki nastanejo pri obratovanju NEK, skladiščijo v Krškem.

Od merilnikov do detektorjev

Radioaktivne snovi, ki pozneje postanejo odpadki, so med drugim del različnih merilnikov in drugih, dokaj pogostih naprav. Taki so na primer starejši javljalniki požarov, ki so jih v 70-ih in 80-ih vgrajevali v šole, bolnišnice in druge javne ustanove. Izdelovala jih je Iskra, vsebujejo pa radioaktivna elementa americij ali radij. Bili so zelo zanesljivi in trpežni, saj so delovali tudi 40 let, v zadnjem času pa jih odstranjujejo in zamenjujejo z novimi napravami, ki ne vsebujejo radioaktivnih snovi. Podobno velja za detektorje radioaktivnosti, ki jih je civilna zaščita uporabljala do konca hladne vojne, detektorje eksplozivov in prepovedanih snovi, ki jih uporablja policija, vojaške kompase, ki so prebarvani z radioaktivnim tricijem, da se svetijo v temi, pa nekatere merilne naprave iz gradbeništva in merilnike, ki s pomočjo radioaktivnosti kažejo, kako polni so sodi ali silosi in jih med drugim uporabljajo polnilnice pijač (nekatere naprave na fotografijah spodaj).

Velik del pa predstavlja onesnažena zaščitna oprema, na primer halje in rokavice in instrumenti, ki jih uporabljajo znanstveniki. Kar nekaj pa je tudi onesnažene zaščitne opreme in instrumentov iz raziskav, ki so jih opravljali v rudniku urana Žirovski vrh.

Foto:
Foto: N1
Foto: N1
Foto: N1
Foto: N1
Foto: N1

“Nekaj časa jih tu nadzorovano skladiščimo in spremljamo njihovo radioaktivnost. Ko se nabere dovolj odpadkov, jih prepakiramo, sortiramo podobne s podobnimi, odstranimo neradioaktivne dele (na primer ohišje prej omenjenih naprav). Običajno jih zapakiramo v črne sode, nekatere tudi še posebej zaščitimo,” pravi Sučič. Odpadkov so v desetletjih obratovanja nabrali 90 kubičnih metrov oziroma 50 ton, kar pomeni, da je skladišče 80-odstotno zasedeno. Vendar pa, kot pojasnjuje njegova vodja, je tako že šest let, saj s stiskanjem in obdelavo odpadkov njihov volumen zmanjšujejo. Prej omenjene javljalnike požarov, vsako leto dobijo okrog 2000 kosov in predstavljajo 70 odstotkov vseh zbranih odpadkov, izvažajo na reciklažo v Nemčijo. Nekateri odpadki pa po 30 letih niso več radioaktivni. V nekaj letih naj bi v Vrbini pri Krškem zgradili skladišče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), v katerega bodo trajno odložili tudi odpadke, ki so trenutno v Podgorici.

Reaktor TRIGA in skladišče radioaktvnih odpadkov

Varnost je na prvem mestu. Odpadki so v sodih, skladišče je delno vkopano in prekrito s plastjo zemlje, stene in tla so iz armiranega betona. Opremljeno je s prezračevalnim sistemom in s sodobnim sistemom, ki zagotavlja požarno varnost. Objekt je tudi fizično in tehnično varovan.

“Delavci smo zaščiteni z rokavicami, včasih so potrebne tudi maske,” razlaga Sučič. “Najpomembnejša pa sta razdalja in čas. Na delo se je treba pripraviti, ga čim hitreje narediti in biti na čim večji razdalji. Ob velikih hitrostih doz delamo z manipulatorji na daljavo.” Kot izpostavljeni delavci imajo redne vsakoletne zdravniške preglede. “Že doze, ki jih prejmejo delavci, so daleč pod omejitvami, za (okoliško) prebivalstvo pa so sploh neznatne,” pravi Sučič.

Raven radioaktivnega sevanja je mogoče v realnem času preveriti na tej spletni strani.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar