Minister za okolje Andrej Vizjak je danes obiskal celjsko toplarno, v kateri kot gorivo že več kot desetletje uporabljajo odpadke. Poudaril je, da gre za primer dobre prakse in napovedal skorajšnji razpis za podelitev koncesije štirim sežigalnicam odpadkov v državi. Nove sežigalnice naj bi zgradili v Ljubljani, Mariboru in Kočevju, celjski pa podaljšali koncesijo. Zdravniki medtem opozarjajo, da bi morala država med merila za podelitev koncesije uvrstiti primernost lokacije: torej bližino naselij, kmetijskih zemljišč, vodnih virov in vreme oziroma prevetrenost.
V celjski toplarni odpadke termično obdelujejo zadnjih 12 let. Tako pridobljeno toploto pošiljajo v sistem daljinskega ogrevanja za 7000 odjemalcev, pridobljeno elektriko pa deloma porabijo za delovanje toplarne, deloma pa pošljejo v sistem. Danes je sežigalnico obiskal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. V Celju zagotavljajo, da v več kot desetletju obratovanja niso izpusti niti enkrat presegli dovoljenih mejnih vrednosti.
“Gre za kakovostno, odlično napravo,” pravi Vizjak. “Primer dobre prakse v Sloveniji, ki nam bo lahko veliko pomagal pri načrtovanju ostalih objektov.” Celjska toplarna sežge le okrog 10 odstotkov odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji in so primerni za termično obdelavo. Da bi bili bolj samozadostni in nam teh odpadkov ne bi bilo treba izvažati, je minister napovedal, da bo vlada do konca februarja sprejela uredbo, ki bo podlaga za razpis za podelitev koncesij štirim sežigalnicam odpadkov v državi.
Predlog uredbe je bil v javni obravnavi in medresorskem usklajevanju. “V pripravah smo detektirali interes lokalnih skupnosti. Poleg obstoječe, celjske sežigalnice, smo ta interes našli še v Ljubljani, Mariboru in Kočevju,” je dejal minister. “Predvidevamo, da bi bili obrati lahko zgrajeni v tej finančni perspektivi (to je do leta 2027), saj v njej zagotavljamo tudi sredstva za sofinanciranje, skupaj 60 milijonov evrov.”
So lokacije že določene?
Čeprav vlada uredbe še ni sprejela, niti ni še javno znano njeno besedilo, šele ta pa bo podlaga za javni razpis, minister Vizjak že našteje občine, kjer naj bi sežigalnice stale: Ljubljana, Maribor in Kočevje. Koncesije se bodo podelile za 30 let. “Na ministrstvu smo vodili zelo transparenten postopek. Lokalne skupnosti smo večkrat pozvali, da bi ugotovili, kje imajo interes za postavitev sežigalnice. Vemo, da brez partnerstva z lokalno skupnostjo oziroma okoljem, kjer naj bi te naprave stale, teh rešitev ni.”
Na naše vprašanje, ali so torej lokacije že določene, minister odgovarja, da “preden ni podpisanih pogodb s koncesionarji, ni nič”, vendar bi bila priprava razpisa brez predhodnih priprav in pogovorov z občinami “izgubljanje časa, saj se na razpis ne bi nihče prijavil”. Celjski sežigalnici se obeta podaljšanje koncesije. Agencijo za okolje so zaprosili tudi za povečanje letne količine odpadkov, ki jih lahko termično obdelajo, s 30 tisoč na 40 tisoč ton.
Kot zagotavlja Vizjak, je “predpogoj, da te naprave obratujejo v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi (t. i. BAT, best available technology standardi),” Na vprašanje N1, kakšne mejne vrednosti izpustov potencialno nevarnih snovi bodo določene za slovenske sežigalnice v primerjavi z dunajsko, ki jo mnogi postavljajo za zgled, minister odgovarja, da “še nižje”. Torej da bodo morale izpolnjevati še strožje okoljske zahteve kot dunajska.
Zdravniki opozarjajo, jih minister sliši?
Kot smo poročali, so pripombe na uredbo podali tudi zdravniki, zbrani v delovni skupini Zdravniške zbornice. Predvsem so opozorili na to, da bi morali med merili za podelitev koncesij upoštevati zdravstveni in okoljski vidik, ne pa samo tega, “kdo lahko sežiga več, prej, ceneje in bolj energetsko učinkovito.”
“V Sloveniji že zdaj dihamo onesnažen zrak, zaradi česar prezgodaj in po nepotrebnem vsako leto umre več sto ljudi,” opozarja eden od članov delovne skupine in vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana dr. Miran Brvar. “Ob dodatnem onesnaženju z izpusti sežigalnic bi se število obolelih in umrlih samo še povečalo, saj so naše doline slabo prevetrene in bi se pozimi ob temperaturni inverziji onesnažen zrak več tednov zadrževal na teh območjih in nas zastrupljal.”
Zato so med pripombe na uredbo zdravniki zapisali, da bi morala država med merila za podelitev koncesije uvrstiti primernost lokacije: torej bližino naselij, še posebej če tam živi bolj ogroženo prebivalstvo, kot so otroci in bolni; bližino kmetijskih zemljišč in vodnih virov ter vreme oziroma prevetrenost.
Zdravniki so ministrstvo prosili tudi za sestanek na to temo, a ga doslej še ni bilo. Na ministrstvu pravijo, da so zdravniki odpovedali udeležbo, oni pa, da jim je ministrstvo le dan pred sestankom javilo termin sestanka, ki se ga zaradi obveznosti niso mogli udeležiti, in da so ministrstvo prosili za drug termin.
Ker uredba še ni bila sprejeta, ne vemo, ali bo vlada v končni različici upoštevala pripombe zdravniške stroke. “Z Zdravniško zbornico smo predvsem na strokovni ravni stopili v kontakt in jim (zadevo) pojasnili,” pravi minister. “Ne vem, ali ta celjska toplarna izpolnjuje kriterije zdravniške zbornice, ki ste jih našteli, mislim pa, da gre lahko za referenčni projekt. Tam, kjer ni ljudi, tudi ni potrebe po toploti,” to pa sežigalnice poleg elektrike proizvajajo, razlaga Vizjak. “na to moramo gledati skozi zelo strokovno perspektivo, emisije in vpliv teh objektov na okolje in ljudi, ne pa kar tako postavljati neke pogoje, ki dostikrat nimajo veze s samo stroko.”
“Dejansko nekaj emisij gre v zrak, absolutno je nemogoče vse do konca očistiti,” je danes povedal dr. Filip Kokalj s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, ki je ministru predstavil tehnične lastnosti celjskega objekta. “je pa treba razumeti, da so sežigalnice najbolj nadziran proces zgorevanja izmed vseh procesov. Tukaj se kontinuirano meri 14 različnih parametrov, za ostale snovi pa se izvajajo občasne meritve v skladu z zakonodajo, dvakrat letno.”
V Celju zagotavljajo, da v 12 letih niso nikoli presegli dovoljenih mejnih vrednosti. Direktor Energetike Celje Aleksander Mirt pa je izpostavil nižje cene ogrevanja. “Naše daljinsko ogrevanje je z odpadki dobilo konstanten in stabilen vir, ki je v trenutni krizi energentov v evropskem prostoru zelo blagodejno vplival na naše cene. Daljinskega ogrevanja nam ni bilo treba drastično podražiti, ampak smo ostali pri nizkih cenah.” Dodal je, da so najdražji del pri vseh sežigalnicah, tudi celjski, čistilne naprave, v katere veliko vlagajo.
Posnetke celjske sežigalnice ter izjave ministra in drugih sogovornikov si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!