Slovenija bo zaradi požara na Krasu, kjer so razmere trenutno stabilne, zaprosila za finančno pomoč Solidarnostni sklad Evropske unije. Prizadete občine bodo združile moči in s kampanjo Skupaj za Kras zbirale denar za sanacijo in vzpostavitev centra za revitalizacijo pogorelega Krasa.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Damirja Črnčeca bo Slovenija zaradi najhujšega požara v zgodovini Slovenije zaprosila za pomoč Solidarnostni sklad Evropske unije (EU), kar je do zdaj že storila štirikrat, in sicer trikrat po poplavah in enkrat po žledolomu leta 2014.
Kolikšen znesek bo Slovenija dobila iz omenjenega sklada, je odvisno od višine škode. Črnčec je razložil, da je Slovenija do zdaj dobila od 7,5 do 18 milijonov evrov – skupno 48 milijonov za vse tri naravne nesreče. Pogoj, da država dobi sredstva iz solidarnostnega sklada, je, da škoda preseže določen prag, ki je pri nas 279 milijonov evrov, je še dejal Črnčec. Denar bo namenjen popravilu infrastrukture, torej odpravi škode, ki je bila povzročena na terenu.
Preden bo Slovenija zaprosila za finančno injekcijo EU, bo ministrstvo za obrambo skupaj z gospodarskim ministrstvom pripravilo celovit načrt ocene škode. Kot je dejal Črnčec, je trenutno državni načrt sicer še vedno aktiven, a vseeno računajo, da bodo imeli prve ocene škode do sredine septembra, “da se tistim, ki so jo utrpeli, škodo čim prej povrne”.
Požar na Krasu je zdaj sicer pod nadzorom, a škoda, ki je pri tem nastala, je precejšnja. Pogorelo je približno 3.500 hektarov površin, od tega večina gozda. Čeprav so razmere na slovenski strani pod nazorom, so gasilci še vedno v polni pripravljenosti, saj požar na italijanski strani tik ob meji še ni obvladan.
Prav tako naj bi po besedah Črnčeca s spremembo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami rešili anomalijo glede izplačila nagrad prostovoljnim gasilcem oziroma vsem, ki so bili aktivirani v veliki naravni nesreči. Osnovni pogoj bo aktiviran državni načrt. Na ministrstvu za obrambo pa bodo po njegovih besedah pripravili tudi razrez kriterijev, kdaj in kako se bodo nagrade lahko izplačale. Spremembe naj bi ministrstvo za obrambo pripravilo do konca avgusta, vlada pa naj bi ga nato v parlamentarni postopek poslala po nujnem postopku.
V treh prizadetih občinah združili moči za obnovo pogorelega Krasa
Pri obnovi pogorelega goriškega in komenskega Krasa želijo pomagati tudi v občinah Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Komen. V prizadetih občinah so združili moči pri zagonu kampanje Skupaj za Kras, s katero javnosti med drugim nudijo možnost vključitve v proces obnove pogorelega Krasa prek finančnih donacij.
Najhujši požar v zgodovini Slovenije je popolnoma uničil naravo in zarezal v življenje ljudi. Gasilci iz vse Slovenije in drugih držav so uspeli obraniti vasi in hiše, toda škoda v gozdovih, na poljih, vinogradih, oljčnikih in turistični infrastrukturi je nepredstavljiva. Trajalo bo desetletja, da narava in vasi goriškega in komenskega Krasa popolnoma okrevajo, so v izjavi za javnost zapisali župani občin Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Komen, Mauricij Humar, Tarik Žigon in Eric Modic.
Da bi odgovorili na številne pobude javnosti, ki želi prispevati k obnovi Krasa, so s Fundacijo Vrabček upanja podpisali pogodbo za zbiranje donacij. Za zbiranje prispevkov in donacij je odprt račun fundacije pri Banki Sparkasse (SI56 34000-1021587583, sklic KRAS), donacijska sredstva na isti račun pa se zbirajo tudi preko SMS s ključno besedo KRAS5 (5evrov) in KRAS10 (10 evrov) na telefonsko številko 1919.
V prihodnjih dneh bo objavljena tudi spletna stran skupajzakras.si s specifikacijo predmetov, ki so jih v podporo projektu obnove Krasa donirali znani športniki, umetniki, vinarji in modni kreatorji. Omenjeni predmeti bodo na licitaciji vse do zaključnega dobrodelnega dogodka v začetku jeseni. V prihodnjih mesecih pa bodo organizirali tudi več čistilnih akcij, saj je na pogorišču za žejnimi gasilci in letalskimi intervencijami z vodnimi bombami ostalo veliko okolju neprijazne plastike. O terminih čistilnih akcij bodo javnost pravočasno obvestili.
“Oceni nastale škode bo sledil obsežen sanacijski načrt za namensko rabo sredstev, ki se bodo transparentno delila preko skupnega koordinacijskega centra treh občin, v skladu s strokovno izbranimi prioritetami. Načrt sanacije, obnova ekosistema, ponovni zagon kmetijstva in turizma, bo potekal v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in ključnimi predstavniki vseh navedenih področij,” so zapisali v sporočilu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje