Kljub poročanju, da plin iz poškodovanih plinovodov pod Baltskim morjem ne uhaja več, je švedska obalna straža v zadnjem izvidniškem preletu opazila, da Severni tok 2 še vedno pušča. Ruska družba Gazprom bo pregledala cev B plinovoda Severni tok 2 - ki naj bi bila nepoškodovana - in morebiti nato po njej dobavljala plin, "če bo sprejeta odločitev o začetku dobave".
Na plinovodih Severni tok 1 in 2, prek katerega teče dobava plina iz Rusije v Evropo, so prejšnji teden potrdili štiri puščanja. Strokovnjaki sumijo, da sta bila plinovoda bombardirana, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi. Ta je v preteklih mesecih dobavo plina stari celini že močno zmanjšala, potem ko so zahodne države zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedle več sankcij.
Čez vikend so danske oblasti sporočile, da iz Severnega toka plin ne uhaja več. Švedska obalna straža je danes potrdila, da se je sicer puščanje iz večje poškodbe očitno ustavilo. O puščanjih na danskem ozemlju pa danes ni bilo novih poročil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poročilo, da se je puščanje ustavilo, je sicer temeljilo na podatkih, ki jih je operater plinovodov Nord Stream posredoval Danski in Švedski. Na njunih ozemljih je namreč prišlo do puščanj.
Švedska obalna straža je nato danes zaprla pet navtičnih milj oziroma približno devet kilometrov voda okoli poškodovanih plinovodov. Zapora pomeni, da je tam prepovedano premikanje ladij, sidranje, potapljanje in ribolov, navaja dpa.
Švedski javni tožilec Mats Ljungqvist je ob tem dejal, da je “ukrep potreben za nadaljevanje preiskave suma sabotaže na plinovodih”.
Gazprom o morebitni dobavi plina po nepoškodovani cevi Severnega toka 2
Ruska družba Gazprom bo pregledala cev B plinovoda Severni tok 2 – ki naj bi bila v nasprotju z obema cevema Severnega toka 1 in cevjo A Severnega toka 2 nepoškodovana – in morebiti nato po njej dobavljala plin, “če bo sprejeta odločitev o začetku dobave”. Potrdila je, da plin iz poškodovanih cevi ne uhaja več.
Pritisk v cevi A plinovoda Severni rok 2 in v obeh ceveh Severnega toka 1 se je po tem, ko je prišlo do poškodb in je plin uhajal, stabiliziral in plin ne uhaja več, je danes v objavi na družbenem omrežju Twitter zapisal Gazprom.
Družba sedaj po lastnih navedbah črpa plin iz cevi B Severnega toka 2, da bi zmanjšala pritisk v njej, kar bo omogočilo varen pregled cevi in zmanjšalo morebitno tveganje za okolje v primeru puščanja plina.
“Če bo sprejeta odločitev o začetku dobave po cevi B Severnega toka 2, se bo začelo črpanje zemeljskega plina v plinovod, potem ko bo sistem pregledan in bodo možnost dobave potrdili nadzorni organi,” so še zapisali.
Države okrepile varovanje svoje infrastrukture
Prva puščanja so na plinovodu zaznali pred tednom dni v danskih vodah. Od takrat naprej so odkrili štiri točke, kjer je plin uhajal na površje, po prvih ocenah pa naj bi poškodbe povzročila eksplozija. Prevladuje prepričanje, da gre pri incidentu za sabotažo. Prav zato so številne države okrepile varovanje svoje infrastrukture na morju. Nemčija je po eksplozijah na plinovodih okrepila nadzor na morju, Norveška, ki je postala največja dobaviteljica zemeljskega plina Evropi, pa svojo naftno in plinsko infrastrukturo varuje z vojsko.
Zaradi poškodb na Severnem toku v pa je v ozračje ušla ogromna količina metana. Verjetno je šlo za največji posamični izpust doslej, saj je po nekaterih ocenah količina uhajajočega plina enaka celoletnim emisijam metana v mestu v velikosti Pariza. Strokovnjaki sicer zagotavljajo, da naj plin ne bi ogrožal življenja ljudi, bo pa imel izjemno škodljive posledice za morsko življenje in podnebje.
Plinovoda povezujeta Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v minulih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos projekt ustavila.
Gazprom je danes objavil tudi podatke o proizvodnji in dobavi plina v prvih devetih mesecih letos. V tem obdobju je proizvodnja znašala 313,3 milijarde kubičnih metrov, kar je 17,1 odstotka manj kot od začetka januarja do konca septembra lani. Izvoz plina v države zunaj Skupnosti neodvisnih držav je v letošnjem obdobju glede na lansko upadel za 40,4 odstotka na 86,9 milijarde kubičnih metrov, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje