Groza, ki se zgodi skupnosti. In zmožnost, da gre čez to in se postavi po robu

Podkast 30. Jul 202206:00 > 03. Avg 2022 11:18
Delite:

Novinar Matej Kavčič je bil spomladi mesec dni zaprt v Iraku. V N1 podkastu smo se z njim pogovarjali o Jezidih in njihovi usodi, temi, ki jo je preučeval tam.

Matej Kavčič je sodelavec Radia Študent in Časopisa za kritiko znanosti. Od januarja do aprila je preučeval Jezide in njihovo kulturo, organiziranost, zgodovino, geopolitične razmere, pa genocid, ki ga je leta 2014 nad njimi vršila Islamska država, in sedanje razmere. Matej Kavčič je tisti novinar, ki je bil spomladi en mesec zaprt v Iraku, slovenska javnost je to spremljala, mediji s(m)o poročali, spremljala je tudi mednarodna skupnost. O aretaciji in mesecu dni v zaporu ne želi veliko govoriti, da ne bi pozornosti iz zgodbe o Jezidih preveč preusmerili nanj.

Iz Šengala so ga premestili najprej v zapor v Mosul, kjer je bil šest dni, potem v Bagdad. Izpuščen je bil po mesecu dni, prve tri tedne je bil brez stika s konzulatom,  odvetnikom, svojci. “Formalno nisem bil obtožen ničesar, tam ti tako ali tako poskušajo reči, da si kriv za vse, ampak na koncu se je vse zvedlo na problem vize in s tem je bilo vse končano.”

Kavčič poudarja, da so bili nasilja veliko bolj kot on deležni drugi zaporniki, Iračani, in da ga je pred nasiljem verjetno rešil evropski potni list. V zaporu se je od sojetnikov začel učiti govoriti arabsko. Kako je bilo, ko je po vsem tem prišel nazaj v Slovenijo? “Najprej sem šel pod slap, to je bilo kar noro. In vse je bolj zeleno,” je med drugim povedal v N1 podkastu Matej Kavčič. Zdaj poskuša v red spraviti svoje zapiske, osredotočil se je na delo in “življenje gre dalje”. Še enkrat se je zahvalil vsem za podporo in predvsem vsem, ki so ga pomagali spraviti iz zapora.

lovec kavčič
Foto : Jan Gregorc/N1

Zakaj se je odločil preučevati to temo, jo osvetljevati? Z zgodbo o Jezidih se je najprej srečal že pred leti, ko se je ukvarjal z begunci na takoimenovani balkanski begunski poti, kjer so bili med begunci tudi Jezidi.  “Ko slišiš za grozo nekega naroda, to je ena zadeva, /…/ in druga stvar, še bolj pomembna, je pa zmožnost neke skupnosti, neke družbe, da – ko se ji zgodi ta groza – se zna organizirati, da gre čez to in se zna postaviti po robu. In ta moment se mi zdi pomemben.”

V N1 podkastu lahko tako slišite, kako živijo Jezidi, kakšne so njihova kultura, zgodovina in tradicija, govorimo tudi o njihovem odnosu do zemlje, o pomenu oralne tradicije in glasbe. Matej Kavčič opisuje njihov način življenja, verovanja, organiziranja … In seveda geopolitiko, ki določa marsikaj.

matej kavčič
Foto : Jan Gregorc/N1

Zgodba o Jezidih je tudi zgodba o poskusih asimilacije. In 74 pokolov so doživeli v svoji zgodovini, pripovedujejo Jezidi. Zadnji je bil leta 2014, to je bil genocid, ki ga je izvajala Islamska država, razlaga Kavčič.

Kavčič je bil med drugim prisoten tudi pri odpiranju enega od množičnih grobišč; množičnega groba, v katerem so bila trupla Jezidov, ki so bili ubiti leta 2014. Džihadistična organizacija Islamska država je leta 2014 odpeljala v spolno suženjstvo 7 tisoč žensk in otrok. Tudi o tem govorimo v podkastu.

Jezidi so deležni tudi kulturocida, uničenja njihove zemlje, zastrupljanja vodnjakov, depopulacije, izseljevanja …

Osemdeset odstotkov stavb je še vedno razrušenih in poškodovanih, med drugim opisuje Matej Kavčič. Obnova je izjemno počasna, praktično nemogoča. Kako poteka oz. zakaj ne more potekati, razloži v podkastu.

“Situacija tam je res težka. Ekonomsko in varnostno in v kontekstu neke širše perspektive, za večino ljudi …” opozarja Kavčič. Kakšna je njihova samoorganizacija, kakšni družbeni procesi se odvijajo? O tem podrobno govori v dobro uro dolgem pogovoru, ki si ga lahko poslušate v posnetku na koncu strani, ali ga pogledate v videu na vrhu članka. Kakšne so demokratične avtonomije, ki rastejo, in kako? Kaj oz. kje je torej zmožnost skupnosti, ki je doživela grozo, da gre čez njo in da se postavi po robu?

In kakšna so protislovja in dvojnosti v njihovi družbi? Ter seveda: kako na Jezide gleda Zahod? Kakšen je ta pogled in kaj mu umanjka?

Kavčič podrobno in poglobljeno opisuje razmere v Šengalu in osvetljuje temo, ki bi jo moral poznati ves svet.

Dotaknili smo se tudi balkanske begunske poti, predsodkov, nacionalizma in rasizma, ločevanja ljudi na “naše” in “druge”. Na to, kako ljudi za časa življenja in celo po smrti marginaliziramo, da ostajajo “drugi” in “odvečni”. Govorimo tudi o ubitih in zaprtih novinarjih in medijskih delavcih po svetu. Pa tudi o pomenu Radia Študent in neodvisnih medijev v slovenskem prostoru.

Podkast pa zaključimo s citatom iz ene od pesmi, ki jo poje Kavčič, ki se med drugim ukvarja tudi z glasbo: “Duh se hrani z dnevom, telo pa z nočjo.” Vabimo vas k poslušanju celotnega podkasta o življenju in problematiki Jezidov.

Podkaste N1 Slovenija lahko poslušate in se nanje naročite na platformah APPLE PODCASTSSPOTIFYSOUNDCLOUDGOOGLE PODCASTSTITCHERCASTBOX in DEEZER.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter