Predstavniki ruske skupine Wagner pravijo, da so zavzeli vzhodni del strateško izjemno pomembnega ukrajinskega mesta Bahmut. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je medtem pred neformalnim zasedanjem ministrov za obrambo EU dejal, da Ukrajina potrebuje milijon topniških izstrelkov. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem dejal, da bi lahko to mesto v ruske roke padlo že v naslednjih dneh.
Ukrajinsko mesto Bahmut bi lahko v prihodnjih dneh padlo v roke ruskih sil, je danes ob robu neformalnega zasedanja ministrov za obrambo EU v Stockholmu dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Ob tem je dodal, da padec mesta ne bi pomenil preobrata vojne, temveč bi le poudaril dejstvo, da Rusije ne smemo podcenjevati.
“Opažamo, da Rusija pošilja vse več vojakov, vse več sil, in kar ji manjka v kakovosti, poskuša nadomestiti v količini. Doživeli so velike izgube, hkrati pa ne moremo izključiti, da bi lahko Bahmut v prihodnjih dneh padel,” je dejal Stoltenberg.
Zavzetje mesta po njegovem mnenju ne bo spremenilo poteka vojne. “Poudarja le, da ne smemo podcenjevati Rusije. Ukrajini pa moramo še naprej zagotavljati podporo,” je povedal.
Obrambni ministri članic EU danes razpravljajo o načrtih za krepitev proizvodne zmogljivosti obrambne industrije in pošiljanja streliva Ukrajini. “To je zdaj vojna izčrpavanja, ki je tudi logistična bitka. Trenutna stopnja porabe v primerjavi s trenutno stopnjo proizvodnje streliva ni vzdržna, zato moramo povečati našo proizvodnjo,” je opozoril Stoltenberg.
V luči tega je pozdravil prizadevanja EU za krepitev proizvodnih zmogljivosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “To je nekaj, na čemer delamo. Videli smo, da so bili že sprejeti pomembni ukrepi, vendar moramo storiti več, da bi Ukrajini zagotovili strelivo, ki ga potrebuje za obrambo pred rusko vojno agresijo, in dopolnili svoje zaloge,” je še dodal.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je pred tem napovedal, da bo ministrom predstavil načrt s tremi stebri. Potrebo po strelivu je pred neformalnim zasedanjem izpostavil tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov.
Najintenzivnejši spopadi v več kot leto dni trajajoči ruski invaziji trenutno potekajo v mestu Bahmut. Tako ukrajinske kot ruske sile poročajo o velikih izgubah v boju za nadzor nad mestom, ki je v zadnjem času pridobilo pomen kot ključna in simbolna točka vojne v Ukrajini.
Wagner: vzhodni del Bahmuta že zajet
Ruska najemniška skupina Wagner medtem pravi, da je zavzela vzhodni del Bahmuta. “Enote skupine Wagner so zavzele celotni vzhodni del Bahmuta, vse vzhodno od reke Bahmutke,” je izjavil vodja te skupine JevgenijPrigožin.
Ukrajinska stran za zdaj tega ni potrdila oziroma ni poročala o umiku z območja, informacij pa obenem ni mogoče neodvisno preveriti.
Bahmut v regiji Doneck je že več mesecev prizorišče hudih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami, njegov padec pa bi po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ruski vojski odprl “prosto pot” za napredovanje na vzhod Ukrajine do večjih mest v regiji, kot sta Kramatorsk in Slovjansk. Zelenski je v torek v pogovoru za CNN zagotovil, da so ukrajinske enote odločene zadržati mesto.
Reka Bahmutka, ki teče skozi mesto, bi zdaj branilcem lahko služila kot naravna ovira, ki bi otežila nadaljnje ruske napade iz te smeri.
Kot smo poročali, je ameriški Inštitut za preučevanje vojne (ISW) v torkovem poročilu sicer navedel, da so proruske enote “verjetno” zavzele vzhodni del mesta po “nadzorovanem umiku” ukrajinskih sil z območja.
Zavzetje mesta Bahmut v regiji Doneck je ključnega pomena za nadaljevanje ofenzive v Ukrajini, je v torek dejal ruski obrambni minister SergejŠojgu. Prepričan je, da bi ruski vojaki z zavzetjem mesta lahko prodrli globoko za obrambne linije ukrajinskih sil.
Oleksandr Ratushniak/REUTERS
Milijon topniških izstrelkov
Ukrajina potrebuje milijon topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov, je pred neformalnim zasedanjem ministrov za obrambo EU v Stockholmu dejal ukrajinski obrambni minister OleksijReznikov. “Potrebujemo milijon izstrelkov. Potrebovali bi od 90.000 do 100.000 izstrelkov na mesec, da bi lahko odvračali nasprotnika in izvajali protiofenzivo,” je dejal ob prihodu na zasedanje.
Izrazil je podporo estonskemu predlogu, ki predvideva skupno naročilo milijona 155-milimetrskih topniških izstrelkov, za kar bi namenili okoli štiri milijarde evrov. Estonski obrambni minister HannoPevkur je izrazil upanje, da bodo ministri članic unije danes dosegli politični dogovor o tem, da bo unija čim prej zagotovila milijon izstrelkov. “Vsi vemo, da za to potrebujemo svež denar, in to hitro,” je povedal.
Yves Herman/REUTERS
Dodal je, da bo po političnem dogovoru naloga Evropske komisije in visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, da najdeta ustrezno rešitev, pri čemer je Estonija pripravljena pomagati.
Borrell je napovedal, da bo ministrom predstavil načrt s tremi stebri. Prvi predvideva zagotavljanje streliva iz obstoječih zalog, pri čemer gre za tedne. Drugi steber predvideva skupno naročanje streliva, pri čemer gre za srednjeročno obdobje. Na dolgi rok pa je treba okrepiti proizvodne zmogljivosti evropske industrije. “Denar ne pada z neba,” je Borrell odgovoril na poziv estonskega ministra, da je potreben svež denar. Najprej je treba uporabiti obstoječe finančne instrumente, je dejal. Če so članice pripravljene prispevati več, pa je po njegovih besedah dobrodošlo.
Guterres pozval k podaljšanju sporazuma o izvozu ukrajinskega žita
Medtem generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki se je danes mudil na obisku v Kijevu, izpostavlja nujnost podaljšanja mednarodnega sporazuma o izvozu ukrajinskega žita za svetovno prehransko varnost in cene hrane. Tudi ukrajinski predsednik Zelenski je po pogovorih z njim poudaril pomen sporazuma, ki velja do 18. marca.
Po začetku vojne so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler niso poleti sklenili sporazuma, ki omogoča varen prehod ladjam za izvoz ključnih zalog žita.
Sporazum se bo 18. marca samodejno podaljšal, če mu Moskva ali Kijev ne bosta nasprotovala, so julija lani sklenili Rusija, Ukrajina, Turčija in Združeni narodi.
Guterres je na svojem tretjem obisku v Kijevu od začetka vojne danes izpostavil, da je sporazum omogočil izvoz 23 milijonov ton ukrajinskega žita, ki je bilo zaradi ruske invazije blokirano v pristaniščih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Pomagal je znižati svetovne stroške hrane in zagotovil ključno pomoč ljudem, ki prav tako plačujejo visoko ceno te vojne, zlasti v državah v razvoju,” je opozoril Guterres.
Izpostavil je še, da so ukrajinsko in rusko žito ter gnojila “bistvenega pomena za svetovno prehransko varnost in cene hrane” ob razširjeni inflaciji v številnih državah po svetu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje