V New Yorku se je začela splošna razprava voditeljev Generalne skupščine ZN. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob začetku razprave poudaril, da je stanje sveta danes nevzdržno. Izpostavil je tri glavne dejavnike nestabilnosti - nekaznovanost, neenakosti in nezanesljivost. Razmere v Gazi je označil za nočno moro in dejal, da Libanon ne sme postati nova Gaza. Ameriški predsednik Joe Biden je v svojem govoru poudaril, da so ljudje pomembnejši od ohranitve oblasti. Na osrednjem dogodku bo nastopil tudi premier Robert Golob.
“Geopolitične delitve se samo še poglabljajo, planet se še naprej segreva, vojne divjajo, ne da bi vedeli, kako se bodo končale, jedrske grožnje in nova orožja pa na svet mečejo temno senco,“ je v razpravi na sedežu ZN v New Yorku dejal Antonio Guterres.
Dejal je, da se človeštvu grozi nepredstavljiv sod smodnika, ki lahko pogoltne svet. “Problemi so rešljivi, vendar moramo zagotoviti mehanizme, ki jih bodo dejansko reševali. Pol človeštva gre letos na volitve, ki bodo vplivale tudi na drugo polovico. Stanje sveta je nevzdržno in tako več ne moremo naprej. Vrh za prihodnost je bil prvi korak, vendar je pot naprej dolga,” je posvaril Guterres.
“Nekaznovanost je politično neubranljiva in moralno neznosna,” je še dejal in omenil, da lahko države nekaznovano napadajo druge in se jim nič ne zgodi. “To vidimo na Bližnjem vzhodu, v srcu Evrope, na Afriškem rogu in drugje. Vojna v Ukrajini se širi, ceno plačujejo civilisti in čas je za pravičen mir.”
Antonio Guterres (Mike Segar/REUTERS)
Gaza je nenehna nočna mora
“Gaza je nenehna nočna mora, ki grozi celotni regiji,” je še izpostavil. Ob tem je s prstom pokazal na Libanon. “Človeštvo si ne more privoščiti, da Libanon postane naslednja Gaza,” je posvaril. “Nič ne more opravičiti terorizma Hamasa 7. oktobra, vendar ni če more opravičiti niti kolektivnega kaznovanja Palestincev,” je ob aplavzu dvorane Generalne skupščine še dejal Guterres.
Povedal je še, da tako hitrega uničevanja, kot se dogaja v Gazi, v svojem mandatu še ni videl, ampak ZN še naprej dostavljajo pomoč.
Tudi v Sudanu grozljivo nasilje
Omenil je tudi Sudan, kjer se dogaja grozljivo nasilje s posilstvi, humanitarna katastrofa raste skupaj z lakoto, svetovne sile pa ne posredujejo. Za konec nekaznovanosti je po njegovih besedah nujno spoštovanje Ustanovne listine ZN, odločitev mednarodnih sodišč in utrjevanje človekovih pravic povsod po svetu.
Pri neenakostih je izpostavil kršenje pravic žensk in deklet ter dejal, da so zlorabe in spolne diskriminacije najbolj očiten primer neenakosti po svetu. “Tudi v tej dvorani, kjer je kljub dolgim letom govorov danes prisotnih manj kot deset odstotkov voditeljic,” je dejal. Ob tem je pozval k reformi Varnostnega sveta in mednarodnih finančnih ustanov, ki ne sledijo potrebam časa.
Foto: Mike Segar/REUTERS
Guterres: umetna inteligenca dvojni blagoslov
Svet se s podnebnimi spremembami in hitrim razvojem tehnologije, še posebej umetne inteligence, sooča z grožnjo obstoja, pa je izpostavil pri tretjem dejavniku nestabilnosti – nezanesljivosti. Podnebje po njegovih besedah dobesedno razpada zaradi velikih požarov, suš in poplav. “To so človeške nesreče, ki jih poganjajo fosilna goriva, najbolj pa so prizadete revne države,” je opozoril. Pozval je k odpravi subvencij za industrijo fosilnih goriv in uvedbo posebnega davka.
Umetno inteligenco je označil za dvojni blagoslov, pri čemer ni jasno, ali bo dober ali slab. “Nas vodi v svet z več svobode, ali v svet več spopadov? V svet boljše informiranosti ali svet lažje manipulacije?,” je vprašal Guterres in pozval k nadaljevanju sodelovanja na tem področju s sprejemanjem ustreznih ukrepov.
Za Guterresem je podobne teme izpostavil predsednik 79. generalne skupščine ZN Filemon Yang iz Kameruna. Nato so prišli na vrsto za govor svetovni voditelji. Tradicionalno je bil najprej na vrsti predsednik Brazilije Inacio Lula da Silva, pred predsednikom države gostiteljice ZN, ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in predstavniki preostalih od skupaj 193 držav članic ZN.
Erdogan: V Gazi poleg otrok umirajo tudi vrednote ZN
V Gazi ne umirajo samo otroci, temveč tudi vrednote Združenih narodov, je danes Generalni skupščini ZN povedal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. “Resnica, vrednote, za katere Zahod trdi, da jih zagovarja, umirajo,” je poudaril in zbrane retorično vprašal, ali prebivalci Gaze in zasedenega Zahodnega brega niso ljudje.
Kritičen je bil do Varnostnega sveta ZN, ker ta ni odredil prekinitve spopadov. Večkrat je ponovil, da je svet večji od petih stalnih članic tega organa, ki imajo pravico do veta, poročajo tuje tiskovne agencije. “Varnostni svet ZN, na kaj čakate, da preprečite genocid v Gazi in rečete ‘stop’ tej krutosti, temu barbarstvu,” je vprašal in palestinsko enklavo označil za največje pokopališče žensk in otrok na svetu. Mednarodno skupnost je pozval, naj ustavi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in “njegovo morilsko mrežo”, ki da s svojimi dejanji v vojno vlečejo celotno regijo.
Biden: Ljudje so pomembnejši od ohranitve oblasti
Ameriški predsednik Joe Biden je danes v govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev v Generalni skupščini ZN poudaril, da so ljudje pomembnejši od ohranitve oblasti. Ob aplavzu je omenil svojo odločitev, da se odpove kandidaturi za drugi predsedniški mandat. “Ne smemo pozabiti koga tu zastopamo. Ljudi. Čeprav imam rad svoje delo, imam državo raje. Ne smemo pozabiti, da so nekatere stvari pomembnejše kot ohranitev oblasti. To so vaši ljudje. Služimo ljudem, ne obratno,” je dejal Biden v svojem domnevno zadnjem govoru pred GS ZN.
81-letni Biden je uvodoma dejal, da se je svet leta 1972, ko je bil izvoljen za senatorja, prav tako soočal s številnimi krizami. Hladna vojna ga je delila, Bližnji vzhod je bil pred vojno, ZDA so bile v vojni z Vietnamom, ljudje doma pa razdeljeni in jezni. Danes ni veliko drugače, vendar pa je Biden poudaril, da ostaja optimist, ker je svet le šel naprej. ZDA in Vietnam sta prijateljski državi, hladna vojna se je končala, Izrael in Egipt sta sklenila mir. “Stvari se lahko izboljšajo,” je dejal Biden in med drugim omenil konec apartheida v Južni Afriki, kaznovanje Al Kaide za napad na ZDA ter kaznovanje Slobodana Miloševića za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Končanje vojne v Afganistanu pa je označil za pravilno odločitev, ki jo je spremljala tragedija samomorilskega bombnega napada.
Foto: Shannon Stapleton/REUTERS
Biden izpostavil številne svetovne krize
Med trenutnimi krizami v svetu je Biden izpostavil Ukrajino, Gazo, Sudan, vojne, lakoto, surovost, podnebno krizo, grožnje demokraciji in napetosti v družbah. “Seznam je dolg, ampak morda zato, ker sem toliko videl, ohranjam upanje,” je dejal. “Ne smemo odnehati in ne bomo odnehali v podpori Ukrajini,” je napovedal ob aplavzu prisotnih. Obljubil je nadaljevanje sodelovanja med ZDA in Kitajsko, ki jo je pohvalil za pomoč v boju roti sintetičnim mamilom, vendar zagotovil, da bodo ZDA ohranjale mir in svobodo v Južnem Pacifiku.
Vsaka država ima pravico, da zagotovi, da se ne ponovi napad, kakršen se je zgodil 7. oktobra lani, ko so pripadniki Hamasa pobili več kot 1200 ljudi in zajeli več kot 250 talcev, je dejal. “Družine talcev gredo skozi pekel, vendar tudi nedolžni civilisti v Gazi. Več tisoč pobitih Palestincev, ki niso želeli te vojnem, je poudaril. Ob tem je Izrael in Hamas pozval, naj sprejmeta predlog za mir in končata vojno v Gazi. Dejal je še, da vojna v Libanonu ni v nikogaršnjem interesu.
V nadaljevanju je naštel ukrepe njegove vlade v boju proti podnebnim spremembam, kot je financiranje za razvoj Afrike in držav v razvoju ter izrazil podporo reformam Varnostnega sveta ZN. ZDA predlagajo, da Afrika dobi dva stalna sedeža brez pravice do veta. Najbolj dramatično pa je svaril pred neznanko umetne inteligence, ki bo spremenila način življenja ljudi, njihovega dela in vojskovanja. Pozdravil je resolucijo Generalne skupščine o umetni inteligenci, a dodal, da gre šele za vrh ledene gore in dejal, da morajo nove tehnologije ustrezati vrednotam človeštva.
Na osrednjem dogodku tudi slovenski premier Golob
V imenu Slovenije bo na osrednjem letnem dogodku v ZN v petek nastopil premier Robert Golob. Slovenija bo ob robu gostila tudi razpravo o voditeljstvu za mir.
Letošnje zasedanje sovpada s slovenskim enomesečnim predsedovanjem Varnostnemu svetu ZN. Vsaka predsedujoča članica VS ZN v septembru za svetovne voditelje pripravi posebno zasedanje. Slovenija je tokrat izbrala temo voditeljstvo za mir in Golob bo v sredo vodil posebno odprto razpravo VS ZN o tem.
Varnostnemu svetu bodo med posebnim zasedanjem poročali generalni sekretar ZN Antonio Guterres, predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljarič Egger ter nekdanja predsednica Liberije in članica mednarodnega združenja uglednih osebnosti oziroma starešin Ellen Johnson Sirleaf.
Glavno sporočilo slovenskega premierja bo, da so vojne različne, ampak v vseh ljudje trpijo, zato morajo voditelji narediti vse za dosego miru z diplomatskimi sredstvi.
Splošna razprava GS ZN, na kateri bo v petek govoril Golob, sicer poteka v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Izrael je namreč v ponedeljek izvedel obsežne napade Libanon, v katerih je bilo ubitih več sto ljudi.
Več držav je izrazilo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti. Egipt je velesile in VS ZN pozval, naj nemudoma posredujejo in ustavijo nevarno izraelsko eskalacijo v Libanonu. Irak pa je zahteval nujno srečanje arabskih držav v GS ZN.
Foto: PROFIMEDIA
Golob z Guterresom o delu Slovenije v Varnostnem svetu
Golob se je v ponedeljek srečal z Guterresom in kot osrednji govorec nastopil na dogodku dobrodelne organizacije Save the Children. Izpostavil je trpljenje otrok v Gazi.
Golob je čez dan kot osrednji govorec nastopil na dogodku dobrodelne organizacije Save the Children, ki se ga je udeležila tudi Tina Gaber. Slovenija je bila skupaj z Jordanijo in Belgijo so-pokroviteljica dogodka, na katerem se je Golob zahvalil vsem, ki pomagajo otrokom v Gazi in na Zahodnem bregu.
Generalni sekretar ZN Guterres je v pogovoru s premierjem dr. Golobom pohvalil vlogo 🇸🇮 in izrazil hvaležnost za usklajeno 🇸🇮 zunanjo politiko, ki temelji na gradnji mostov. @SLOtoUNpic.twitter.com/js3gVVJCO3
“Čemur smo priča v Gazi, je nekaj, kar presega tudi najbolj grozno domišljijo. Kdaj je postalo normalno, da so otroci vojaške tarče? Kdaj je postalo normalno, da so šole in humanitarni delavci postali vojaške tarče? To je nekaj, kar je treba nemudoma ustaviti, ker gre za nevaren precedens ne samo za Palestino, ampak za mir in stabilnost po vsem svetu,” je dejal premier in pohvalil vse agencije ZN za požrtvovalno delo, kljub izgubi življenj.
Omenil je rehabilitacijo več kot 200 otrok iz Gaze in Zahodnega brega v Sloveniji in napovedal, da oktobra prihaja v Slovenijo naslednja skupina otrok skupaj s starši. “Želimo pokazati, da bomo poskušali narediti, kar bomo lahko,” je dodal in napovedal, da bo v petkovem nastopu v Generalni skupščini prenesel sporočilo otrok iz begunskega taborišča na Zahodnem bregu.
Zunanja ministrica Tanja Fajon pa se je v ponedeljek v New Yorku udeležila srečanja in gostila srečanje Zelene skupine, ki je bila ustanovljena na pobudo Slovenije leta 2009. Na več srečanjih se je pogovarjala o zaostrenih razmerah na Bližnjem vzhodu in se zavzela za umiritev.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje