Premier Janez Janša se je ob prihodu na neformalni vrh EU v Versaillesu zavzel za čimprejšnjo izključitev ruskih energentov iz EU. Slovenija po njegovih besedah zagovarja zavezo, da se to stori čim prej, saj da je govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, žalitev za tiste, ki umirajo v vojni. Janša se je dotaknil tudi rasti cen energentov in cen hrane ter se zavzel za to, da naj se EU zaveže k temu, da ima Ukrajina v uniji zagotovljeno članstvo.
Na vprašanje, kako se bo EU odzvala na rusko bombardiranje porodnišnice v Mariupolu ter ali je čas za prepoved uvoza ruskega plina in nafte, je premier odgovoril, da ne gre samo za bombardiranje bolnišnice, temveč za vrsto zločinov proti človeštvu v ruski agresiji na Ukrajino.
Pomembna odločitev, ki bi jo morala sprejeti EU, je po premierjevem prepričanju čimprejšnja izključitev ruskih energentov. Pri tem je Janez Janša pojasnil, da Slovenija ne zagovarja uvajanja kakršne koli letnice, zgolj zavezo, da se to stori čim prej. “Govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, je žalitev za tiste, ki umirajo v vojni,” je poudaril.
To po premierjevih besedah ni enostaven korak, a če EU združi moči, ima nekaj zalog za turbulentne čase in potem je to mogoče storiti v času, ko to še lahko vpliva na ruska stališča do Ukrajine. Versajska izjava, ki jo bodo ta konec tedna sprejeli voditelji, je sicer po oceni slovenskega premierja močan dokument, ki postavlja politične okvire za dejansko strateško avtonomijo EU, ne samo pri energentih, temveč tudi pri prehranski varnosti in na področju obrambe. Malo je tako pomembnih sestankov in političnih dokumentov, je poudaril.
Opozorilo, da ne bo vedno sijalo sonce
EU je s skupno kmetijsko politiko zagotovila več kot 80-odstotno evropsko prehransko samozadostnost in tudi Slovenija se je v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri, tako da mogoče ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a lačni ne bomo, je poudaril premier Janša v odziv na rastoče cene hrane.
Rast cen hrane je po Janševih besedah delno posledica vojne, delno pa rasti cen energentov, ki se je dogajala že pred rusko agresijo na Ukrajino. Tudi Slovenija se je po njegovih navedbah v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri in ima v blagovnih rezervah zaloge za te turbulentne čase.
Je pa rast cen hrane po njegovih besedah opozorilo, da ne bo vedno sijalo sonce, da je treba kmetijstvu nameniti ustrezno pozornost ter da je treba računati tudi na čase, ko ni mogoče uvažati in ko je tisto, kar se pridela doma, tudi tisto, kar je na razpolago.
“EU naj se glede članstva Ukrajine zaveže, kot se je v Solunu glede Balkana”
Vrh EU naj se zaveže, da ima Ukrajina zagotovljeno članstvo v uniji, kot so se voditelji zavezali leta 2003 v Solunu za države Zahodnega Balkana, je ob prihodu na neformalno zasedanje še poudaril Janša. Ob tem naj se zavežejo tudi, da bodo storili vse, da se to zgodi čim prej, je dodal.
Voditelji naj bi, sodeč po osnutku izjave, Ukrajincem sicer zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A Ukrajina najverjetneje ne bo dobila jasnih jamstev glede članstva v uniji, ki jih želi. Voditelji naj bi namreč potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je le ohlapna referenca na članstvo: “EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro.”
Ob tem naj bi spomnili, da so članice unije pred dnevi Evropsko komisijo v rekordno hitrem času pozvale k pripravi mnenja o prošnji Ukrajine za članstvo v EU. Ob čakanju na to mnenje in brez odlašanja bodo članice “še okrepile vezi in poglobile partnerstvo”, piše v osnutku izjave.
“V Ukrajini se borijo tudi za Evropo”
Na vprašanje, kako daleč lahko realno gredo voditelji pri vprašanju članstva Ukrajine v uniji glede na šibek jezik v osnutku izjave, je Janša odgovoril, da je osnutkov več in da se spreminjajo, a da je že to v osnutku velik napredek glede na stališča pred dvema tednoma, naj se to sploh ne omenja. Premier je še povedal, da so danes govorili z večino predsednikov ukrajinskih parlamentarnih strank, in izpostavil izjemno enotnost tako ukrajinskega naroda kot politike. “Danes gre za zelo pomemben dan in upam, da bo vrh EU na ravni časa, ki se je v zadnjih dveh tednih drastično spremenil,” je poudaril.
Na vprašanje, kako verjetna je možnost, da unija Ukrajini ponudi pridružitveni sporazum plus, je Janša odgovoril, da je bilo v sredo na osrednjem trgu v Kijevu sredi vojne mogoče spremljati uprizoritev ukrajinskega simfoničnega orkestra, ki je igral evropsko himno, in da na številnih stavbah, ki jih obstreljuje ruska vojska, visijo evropske zastave. “V Ukrajini se borijo tudi za Evropo,” je izpostavil.
K temu je dodal, da so danes govorili z nekdanjim ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, ki je sicer politični nasprotnik sedanjega predsednika Volodimirja Zelenskega, a ga 100-odstotno podpira. Porošenko je po Janševih navedbah dejal nekaj, kar je vredno premisleka, in sicer da ukrajinski pilot v starem letalu MiG-29 v tem trenutku naredi več za obrambo evropske demokracije kot deset najsodobnejših letal F16 v hangarju.
“Posledice tega, kar se bo zgodilo v Ukrajini, bodo zaznamovale prihodnja leta ali desetletja v EU in po svetu,” je še poudaril Janša. Ob tem je spomnil, da mu je avstralski premier v nedavnem pogovoru dejal, da pozorno spremljajo dogajanje v Ukrajini, saj je od tega odvisno, kako bo ravnala Kitajska v Pacifiku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje