Menu Item
Ukrajina je ponoči izvedla val napadov z droni na cilje v Rusiji. V mestu Kstovo, ki je od ukrajinske meje oddaljeno dobrih tisoč kilometrov, in v Orjolu sta zaradi napadov zagoreli skladišči goriva. O mrtvih in ranjenih niso poročali. Ruska vojska pa je medtem odbila napade proukrajinskih skupin, ki so poskušale zavzeti ozemlje v ruskih obmejnih regijah Belgorod in Kursk, je danes sporočilo ministrstvo za obrambo v Moskvi.
V Orjolu, ki leži okoli 160 kilometrov od meje z Ukrajino, je dron trčil v tamkajšnje skladišče goriva in zanetil požar, je prek omrežja Telegram sporočil guverner istoimenske regije Andrej Kličkov. Dodal je, da si reševalne službe prizadevajo zajeziti ogenj in da ranjenih ni bilo.
V Kstovu, približno 450 kilometrov vzhodno od Moskve in streljaj od Nižnega Novgoroda, si gasilci prav tako prizadevajo omejiti požar, ki je v rafineriji nafte izbruhnil po napadu brezpilotnega letalnika, je sporočil guverner regije Nižni Novgorod Gleb Nikitin. Dodal je, da po prvih podatkih žrtev ni.
Ukrajina je v ponedeljek zvečer z droni napadla tudi rusko obmejno regijo Belgorod. Po besedah guvernerja Vjačeslava Gladkova žrtev ni bilo, je pa napad povzročil škodo na enem od električnih vodov. Posledično je brez elektrike ostalo sedem naselij, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je zračna obramba nad sedmimi regijami skupno sestrelila 25 ukrajinskih dronov.
Med spopadi ranjen civilist
Tarča napada sta bili tudi regiji Tula, kjer je ruska zračna obramba dron sestrelila, in regija Kursk blizu ukrajinske meje, kjer je zračna obramba sestrelila dva brezpilotna letalnika.
Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je vojska z letali, raketami in topništvom “preprečila poskus kijevskega režima, da bi se prebil na obmejno ozemlje Rusije v regijah Belgorod in Kursk”. Pri obrambi naj bi poleg ruske vojske sodelovali tudi pripadniki ruske zvezne varnostne službe FSB.
“Po velikih izgubah je bil sovražnik pregnan nazaj,” je izjavi še navedlo obrambno ministrstvo in dodalo, da se je prvi napad začel ob 1. uri po srednjeevropskem času, drugi pa je sledil tri ure pozneje. Guverner regije Kursk Roman Starovojt je na omrežju Telegram sporočil, da je bil med spopadi doslej ranjen en civilist. Medtem je bil v kraju Prilesje v regiji Belgorod po besedah tamkajšnjega guvernerja Vjačeslava Gladkova ob strmoglavljenju ukrajinskega drona poškodovan trgovski objekt.
Napadalci naj bi pripadali proukrajinskim oziroma protikremeljskim skupinam, in sicer Legiji Svobodna Rusija, Ruskemu prostovoljnemu korpusu in Sibirskemu bataljonu.
V Nemčiji sprejeli že več kot tisoč pacientov iz Ukrajine
Medtem je število pacientov iz Ukrajine, ki so jih od začetka vojne prepeljali na zdravljenje v Nemčijo, preseglo tisoč. Novo skupino ranjenih ali obolelih, ki se tam zdravijo v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito, so sprejeli na letališču Köln-Bonn. Tam jih je pričakal tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Evropska unija je program za evakuacije ranjencev iz Ukrajine v okviru mehanizma civilne zaščite EU začela marca 2022, manj kot mesec dni po začetku ruske invazije na zahodno sosedo. Do danes je bilo v okviru programa v bolnišnice v 22 državah članicah EU skupno prepeljanih 3.156 ukrajinskih ranjencev, so sporočili iz Bruslja.
Današnjemu sprejemu nove skupine pacientov iz Ukrajine na nemškem letališču Köln-Bonn je prisostvoval tudi evropski komisar Lenarčič, ki se bo med obiskom v Nemčiji srečal še z notranjo ministrico Nancy Faeser, ministrom za zdravje Karlom Lauterbachom in vodjo nemškega zveznega urada civilne zaščite Ralphom Tieslerjem.
Francoski poslanci podprli varnostni sporazum z Ukrajino
Poslanci spodnjega doma francoskega parlamenta so danes na nezavezujočem glasovanju ob vzdržanim glasovom skrajne desnice ter nasprotovanju skrajne levice podprli varnostni sporazum med Parizom in Kijevom. Slednjega sta februarja podpisala predsednika obeh držav in med drugim vključuje francosko obljubo o pomoči do treh milijard evrov za leto 2024.
ZDA bodo Ukrajini namenile dodatnih 300 milijonov dolarjev pomoči
Ameriški predsednik Joe Biden je odredil 300 milijonov dolarjev nujne vojaške pomoči za Ukrajino, v času ko kongres že več mesecev blokira 60 milijard dolarjev vreden paket pomoči za Ukrajino, je danes sporočila Bela hiša. Paket pomoči vključuje rakete, strelivo in nekaj oklepnih vozil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je sicer opozoril, da 300 milijonov dolarjev ni niti približno dovolj, da bi zadostilo potrebam Ukrajine na bojišču, in ne bo preprečilo, da bi Ukrajini v prihodnjih tednih zmanjkalo streliva. Ob tem je kongres, ki že več mesecev blokira ameriški paket pomoči, ki bi Ukrajini prinesel okoli 60 milijard dolarjev, vnovič pozval k ukrepanju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot je pojasnil ameriški uradnik, je Washingtonu 300 milijonov dolarjev za Ukrajino uspelo zagotoviti s prihranki pri nedavnih nakupih Pentagona. “Gre za razmeroma majhen paket, ki Ukrajini za kratek čas zagotavlja najmanj, kar potrebuje,” je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje