Putin ne dvomi v zmago Rusije in napoveduje vpoklic novih rezervistov

Svet 18. Jan 202310:26 > 17:37
Mariupol
Foto: Alexander Ermochenko/REUTERS

Ruski predsednik Vladimir Putin bi lahko v prihodnjih dneh napovedal novo mobilizacijo rezervistov za vojno v Ukrajini, menijo strokovnjaki raziskovalnega Inštituta za preučevanje vojne (ISW). Do napovedi bi lahko prišlo že danes v Sankt Peterburgu, kjer se je Putin udeležil slovesnosti ob prekinitvi obleganja nemške vojske januarja 1944. Obiskal je tudi rusko podjetje za proizvodnjo raket Almaz-Antey, kjer je med drugim dejal, da ne dvomi v zmago Rusije v Ukrajini.

Ukrajinske in zahodne obveščevalne službe so že večkrat opozorile na možnost nove mobilizacije sredi januarja, navaja Inštitut za preučevanje vojne (ISW), ki je ob sklicevanju na ruske blogerje prav tako izjavil, da bi lahko Putin invazijo v Ukrajini uradno razglasil za vojno. Ob današnjem obisku Sankt Peterburga je tudi zatrdil, da ne dvomi o zmagi Rusije.

Moskva sicer invazijo na Ukrajino še vedno označuje kot posebno vojaško operacijo, medtem ko je uporaba izraza vojna prepovedana v skladu z rusko kazensko zakonodajo.

V sklopu prve mobilizacije je Moskva lani vpoklicala 300.000 rezervistov, ruske oblasti pa so takrat poudarile, da bi v prihodnje morebitno dodatno povečanje ruskih enot temeljilo zgolj na prostovoljcih in profesionalnih vojakih ter ne na mobilizaciji rezervistov.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je medtem v torek naznanil prestrukturiranje vojske, da bi lahko ugodil zahtevi Kremlja po povečanju števila ruskih vojakov. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč tik pred novim letom napovedal, da se bo število ruskih vojakov v prihodnje povečalo z 1,15 milijona na 1,5 milijona.

Putin prepričan v zmago Rusije

Putin je med današnjim obiskom obiskom ruskega podjetja za proizvodnjo raket Almaz-Antey v rodnem Sankt Peterburgu, kamor se je odpravil v luči 80. obletnice konca obleganja nekdanjega Leningrada, izjavil, da ne dvomi, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini.

Kot je dejal, bodo zmago zagotovili enotnost in solidarnost ruskega ljudstva, pogum in junaštvo ruskih vojakov ter ruska vojaška industrija. Kot je dejal, ruska podjetja proizvedejo približno toliko raket kot vse države sveta skupaj, zato je zmaga “neizogibna”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

“ZDA pripravljajo teren za hibridno vojno”

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je medtem na novinarski konferenci v Moskvi dejal, da Združene države Amerike v Ukrajini pripravljajo teren za hibridno vojno proti Rusiji. “ZDA v Ukrajini bijejo vojno proti naši državi, da bi dokončno rešile rusko vprašanje,” je opozoril Lavrov in ponovil, da v Ukrajini ne bi smelo biti objektov vojaške infrastrukture, ki bi lahko predstavljali grožnjo Moskvi.

“Interesi, ki se nanašajo na ruski položaj v svetu, ležijo predvsem pri naših bližnjih sosedih. Samoumevno je, da v Ukrajini in na drugih območjih, ki mejijo na Rusijo, ne sme biti objektov vojaške infrastrukture, ki bi neposredno ogrožali našo državo,” je poudaril. Ob tem je posvaril, da bo Moskva v primeru vstopa Finske v zvezo Nato prisiljena sprejeti ustrezne povračilne ukrepe.

Dejanja ZDA tekom ruske invazije je nato primerjal s tistimi Adolfa Hitlerja in Napoleona Bonaparteja, pri čemer je dejal, da si je Washington podredil celotno Evropo, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Sergej Lavrov
Sergej Lavrov (Foto: Rusko zunanje ministrstvo/REUTERS)

Zahod je obtožil, da si prizadeva oslabiti odnose med Rusijo in Kitajsko ter razdreti Združenje držav jugovzhodne Azije (Asean), znotraj katerega se napetosti, po njegovem mnenju, stopnjujejo. Hkrati je tudi opozoril, da Zahod na vse možne načine skuša zaustaviti nastanek večpolarnega sveta.

“Z našimi zanesljivimi partnerji in prijateljskimi državami bomo gradili nove oblike sodelovanja, ki nam bodo koristile in na katere tisti, ki si prizadevajo podrediti ves svet, ne bodo mogli vplivati,” je še dodal.

Michel podprl pošiljanje tankov Ukrajini

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v današnji razpravi s poslanci Evropskega parlamenta podprl pošiljanje tankov Ukrajini. Ob tem je napovedal, da bodo voditelji držav članic EU na februarskem vrhu govorili o konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri čemer se bodo osredotočili na državne pomoči, solidarnost in financiranje.

Charles Michel
Charles Michel. (Foto: PROFIMEDIA)

“Ukrajinci se upirajo in se bodo še naprej upirali, EU pa jih bo še naprej podpirala, dokler bo treba,” je v parlamentu v Strasbourgu povedal Michel. “Nujno potrebujejo več opreme, osebno podpiram dostavo tankov Ukrajini,” je dejal v razpravi o sklepih decembrskega vrha EU, na katerem so voditelji članic govorili tudi o nadaljnji pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo.

Ena od tem decembrskega vrha so bili odnosi med EU in ZDA spričo ameriške zakonodaje, ki pri zelenem prehodu daje prednost domačim podjetjem. Evropsko komisijo so voditelji pozvali k pripravi predlogov za okrepitev globalne konkurenčnosti EU.

PROFIMEDIA

Tudi zveza Nato je prepričana, da se ruska invazija na Ukrajino ne bo končala kmalu in da se ruski Putin pripravlja na dolgo vojno, je danes ob začetku dvodnevnega zasedanja vojaškega odbora Nata dejal namestnik generalnega sekretarja Nata Mircea Geoana. Hkrati je ponovil, da bodo Ukrajino še naprej podpirali, dokler bo to potrebno. Prepričan je, da bodo članice za okrepitev zmogljivosti Nata morale povišati proračunske izdatke za obrambo, razširiti proizvodnjo orožja in streliva ter bolje izkoristiti nove tehnologije, kot je umetna inteligenca.

Cilj zveze Nato glede proračunskih izdatkov za obrambo v višini dveh odstotkov BDP, ki je bil določen pred skoraj desetletjem, se sedaj vse bolj obravnava kot spodnja meja. Številne članice pa si prizadevajo, da bi na naslednjem rednem vrhu julija postavili nove cilje. Na srečanju najvišjega vojaškega organa Nata bodo do četrtka med drugim obravnavali krepitev vzhodnega krila zavezništva in vojaške razmere v Ukrajini. Srečanja so se udeležili načelniki generalštabov držav članic.

Putin bi prekinil pogodbe s Svetom Evrope

Putin je v torek predstavil tudi predlog zakona, s katerim bi Rusija lahko uzakonila prekinitev pogodb s Svetom Evrope. To med drugim zadeva evropsko konvencijo o človekovih pravicah, evropsko konvencijo o zatiranju terorizma in evropsko socialno listino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Že prejšnji teden naj bi Putin ruski dumi predložil predlog zakona, s katerim je obsodil kazenskopravno konvencijo Sveta Evrope proti korupciji in naznanil, da se Moskva namerava odpovedati tudi polnopravnemu članstvu v Skupini držav za boj proti korupciji (Greco).

Rusija je bila 16. marca lani zaradi agresije na Ukrajino uradno izključena iz Sveta Evrope, katerega članica je bila od leta 1996. Septembra je nato za Rusijo uradno prenehala veljati evropska konvencija o človekovih pravicah, vendar pa na sodišču še vedno poteka več tisoč postopkov proti Rusiji, ki so bili vloženi še pred uradno izključitvijo iz Sveta Evrope.

V skladu s konvencijo je Rusija še vedno pogodbeno zavezana k izvrševanju teh razsodb. Ruske oblasti so sicer že sporočil, da jih ne bodo upoštevale.

Svet Evrope
Svet Evrope. (Foto: Arnd Wiegmann/REUTERS)

Sberbank napovedala poslovanje na Krimu

Največja ruska banka Sberbank bo začela poslovati na polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Poslovalnice bodo tam odprli v letošnjem letu. “Sberbank je oblikovala ekipo in začenja delo na krimskem polotoku. Postopoma, v teku leta 2023, bodo odprte poslovalnice,” so po poročanju francoske tiskovne agencije danes sporočili iz banke.

Prvi bankomati so že nameščeni, poslovalnice bodo najprej, v prvih šestih mesecih odprli v večjih mestih, vključno s pristaniškim mestom Sevastopol. Guverner Sevastopola Mihail Razvožajev, ki ga je na položaj nastavila Moskva, je po navedbah AFP dejal, da prebivalci na prihod banke čakajo že zelo dolgo.

Sberbank je bila junija lani v okviru sankcij EU proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino izključena iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift. Evropska podružnica Sberbank s sedežem na Dunaju je morala v skladu z odločbo Evropske centralne banke zaradi sankcij prenehati poslovati že marca lani. Sberbank s sedežem v Ljubljani je takrat kupila NLB.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.