Mariupolski mestni svet je zbral poročila o več kot 800 domnevnih vojnih zločinih. Župan Vadim Bojčenko je rekel, da so vse informacije posredovali regionalnemu tožilstvu. Prebivalci, ki jim je uspelo pobegniti iz mesta, so poročali o napadih na porodnišnico in gledališče ter napadu na bolnišnico 1, v katerem so hudo poškodovani prebivalci živi zgoreli. Vsi dokazi bodo del širšega kazenskega postopka o genocidu v Mariupolu, je povedal župan. "Obstajajo številni primeri vojnih zločinov, ki jih je zagrešila ruska vojska pod vodstvom glavnega zločinca Putina," je rekel župan.

Ukrajina bo v sredo zaradi "višje sile" primorana ustaviti dobavo plina preko plinovoda v regiji Lugansk, po katerem dnevno pošlje 32,6 milijona kubičnih metrov oz. tretjino vsega ruskega plina v Evropo, je danes sporočil upravljalec ukrajinskega plinovodnega omrežja.

Ruski plinski velikan Gazprom "zaenkrat nima potrditve obstoja višje sile", je po navedbah dpa za rusko tiskovno agencijo Interfax dejal tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. Da bi ustavljeno dobavo preusmerili na druge plinovode, tehnično ni mogoče, poroča dpa. Po pogodbah je največja dnevna dobava ruskega plina prek Ukrajine v Evropo 109 milijonov kubičnih metrov. Glavnina ruskega plina v Evropo sicer pride po plinovodu Severni tok 1.

Moskva je po navedbah dpa danes dopoldne objavila, da je ruska vojska skupaj s proruskimi separatisti dosegla administrativne meje regije Lugansk.

Ukrajinski novinarji so prejeli posebno priznanje Sklada za Pulitzerjeve nagrade. Priznanje so prejeli zaradi poguma, vztrajnosti in zaveze pri poročanju o ruski invaziji na njihovo državo. Več o tem v prispevku: Pulitzerjevo nagrado za javno službo prejel Washington Post.

Umrl je prvi ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk, ki je Ukrajino vodil med letoma 1991 in 1994. Star je bil 88 let, umrl pa je po dolgi bolezni, poroča Guardian.

Po besedah ukrajinskega poslanca Dmitrija Razumkova je bil Kravčuk "osebnost, ki je stala za moderno ukrajinsko državnostjo". Svetovalec ukrajinskega predsednika Anton Geraščenko pa je tvitnil, da je bil Kravčuk "zgodovinska osebnost, ki je igrala pomembno vlogo pri mirni osamosvojitvi Ukrajine". "Velika izguba za vso Ukrajino. Danes je umrl Leonid Kravčuk - prvi predsednik Ukrajine, prvi predsednik rade in človek, ki je ustvaril sodobno ukrajinsko državo," je na Telegramu zapisal župan Kijeva Vitalij Kličko.

Med tem ko se Rusija pripravlja na posledice gospodarskih sankcij, so odstopili štirje ruski regionalni guvernerji. Voditelji regij Tomsk, Saratov, Kirov in Mari El so napovedali takojšen odhod s položaja, vodja regije Rjazan pa je dejal, da ne bo vnovič kandidiral za položaj. Volitve v vseh petih regijah naj bi potekale septembra. Ruski regionalni guvernerji so izvoljeni, vendar so politično podrejeni Kremlju, poroča Guardian.

Odkar se je začela vojna v Ukrajini, Turčija na črnomorski obali zaznava povečano število umrlih delfinov. Znanstveniki menijo, da bi lahko bila dogodka povezana. Več o tem v prispevku: Vojna v Ukrajini naj bi vplivala na porast smrti delfinov.

Generalna skupščina Združenih narodov je na rusko mesto v Svetu za človekove pravice izvolila Češko. Zamenjavo je podprlo 157 članic, 23 se jih je vzdržalo. Madat Češke se bo začel v torek, potekel pa ji bo 31. decembra 2023. Češka je bila edina kandidatka za zamenjavo Rusije, poroča CNN. Rusijo je Generalna skupščina iz Sveta izključila 7. aprila, odločitev je podprlo 93 članic, proti jih je glasovalo 24, 58 se jih je vzdržalo.

Latvijske oblasti so danes podaljšale izredne razmere na meji z Belorusijo, ki bodo v veljavi ostale vsaj do 10. avgusta. Latvija je sicer izredne razmere prvič razglasile pred devetimi meseci zaradi množičnega prihoda nezakonitih migrantov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Do trimesečnega podaljšanja prihaja kljub temu, da se število nezakonitih prehodov meje po podatkih notranjega ministrstva zmanjšuje. Oblasti so kot glaven razlog za svojo odločitev navedle vojno v Ukrajini.

Rusija ne bo sodelovala na četrtkovem posebnem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice na temo Ukrajine, so sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva. "Ruska delegacija s svojo prisotnostjo ne bo legitimirala te nove politične oddaje, organizirane pod krinko izredne seje," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Meni, da so bili ruski argumenti o ciljih "posebne vojaške operacije" in stanju na terenu prezrti. "Očitno je, da jih tudi tokrat ne bomo slišali," je rekla.

Posebno sejo, ki je sklicana na zahtevo Kijeva, je Svet napovedal v ponedeljek. Združeni narodi bodo razpravljali o poslabšanju položaja človekovih pravic v Ukrajini, ki je posledica ruske agresije, poroča BBC.

Nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti ZDA Avril Haines je na zaslišanju v ameriškem senatu menila, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin v Rusiji uvedel vojno stanje v podporo svojih ambicij v Ukrajini. Ameriški obveščevalci sicer predvidevajo, da bo Putin ob nadaljevanju vojne postal vse bolj nepredvidljiv.

"Sedanji trend razvoja dogodkov povečuje verjetnost, da bo predsednik Putin sprejel bolj drastične ukrepe, vključno z uvedbo vojnega stanja v Rusiji, preusmeritev ruske industrijske proizvodnje ali celo zaostrovanje vojaških možnosti, da bo sprostil vire, ki jih potrebuje, da bi dosegel svoje cilje," je dejala Haines. Ocenila je, da se bodo zadeve v naslednjih mesecih premaknile v bolj nepredvidljivo smer in se še dodatno zaostrovale.

Ukrajinska obveščevalna služba je sporočila, da Rusija žito, ki ga je ukradla na okupiranih območjih, že pošilja v tujino. "Najverjetneje ga pošiljajo v Sirijo, od tam pa ga lahko pretihotapijo v druge države na Bližnjem vzhodu," so sporočili po poročanju CNN. Dodali so, da Rusija še naprej na svoje ozemlje in na Krim izvaža tudi hrano, ukradeno v Ukrajini.

V ruševinah petnadstropne stavbe v Izjumu, ki je pod ruskim nadzorom, so našli trupla 44 civilistov. Stavbo so po navedbah guvernerja regije Harkov Olega Sinjegubova popolnoma uničili okupatorji. Kdaj se je to zgodilo, po poročanju CNN še ni znano. Ruske sile mesto nadzirajo že skoraj dva meseca, pred tem je bilo mesto pod močnim obstreljevanjem.

Mrtve so izkopali domačini, ki so ostali v mestu, je rekel Sinjegubov. Posebne opreme nimajo, delo poteka ročno. Prav tako ni znano, ali so bile ruske sile s tem seznanjene.

Litovski parlament je soglasno podprl predlog, da se za opis ruskih dejanj v Ukrajini uporabljata besedi genocid in terorizem, poroča Guardian. Vojni zločini vključujejo namerne poboje civilistov, množična posilstva, prisilno preselitev Ukrajincev v Rusijo ter uničevanje gospodarske infrastrukture in znamenitosti, izhaja iz predloga.

Ob robu obiska v Ukrajini je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock odgovorila tudi na vprašanje o nemški dobavi orožja. "Čeprav je regija, kjer smo danes, mirna, dobava orožja lahko prepreči strašne vojne zločine," je rekla. "Ne smemo pozabiti, da so dobave orožja namenjene tudi temu, da se prepreči, da bi se vojni zločini zgodili v drugih krajih," je še dodala po poročanju CNN.

V nekem trenutku bo Ukrajina po njenih besedah morala postati polnopravna članica Evropske unije, a ministrica dodaja, da bližnjic do članstva ni. Napovedala je ponovno odprtje nemškega veleposlaništva v Kijevu, piše BBC. Baerbock pravi še, da bo Nemčija popolnoma ustavila uvoz ruske nafte, to pa bo po njenih besedah tako ostalo za vedno.

Evropska unija je po poročanju BBC odgovornost za ogromen kibernetski napad na satelitsko internetno omrežje podjetja Viasat, ki se je zgodil konec februarja, pripisala Rusiji. Napad se je zgodil ravno takrat, ko so ruske sile napadle Ukrajino. "Napad je imel pomemben učinek, saj so bile komunikacije motene neselektivno, težave je imelo tudi več javnih organov, podjetji in drugih uporabnikov tako v Ukrajini kot v članicah EU," je zapisal Svet EU. Temu se pridružujeta tudi Združeno kraljestvo in Združene države Amerike.

To je bilo prvič, da je EU uradno obtožila ruske oblasti za izvedbo kibernetskega napada, je na novinarski konferenci dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in pri tem dodal, da je povezava v preteklosti navajala le, da so kibernetski napadi prihajali iz Rusije, sedaj pa ima dovolj dokazov, da lahko ta vdor pripiše ruskim oblastem.

Ruski kibernetski napad na Ukrajino je še en primer vzorca ravnanja Rusije v kibernetskem prostoru, ki je bil tudi sestavni del njene nezakonite in neupravičene invazije na Ukrajino. "Kibernetski napadi, skupaj z dezinformacijami, dokazujejo večplastnost agresije in hibridnega vojskovanja, ki ga Rusija vodi proti Ukrajini," je opozoril Borrell.

Več kot dva meseca po ruski invaziji na Ukrajino je število notranje razseljenih oseb naraslo na več kot osem milijonov ljudi, je danes sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Ocenjujejo, da je bilo zaradi napada, ki ga je 24. februarja ukazal ruski predsednik Vladimir Putin, prisiljenih svoje domove zapustiti skupno 13,686 milijona ljudi, od tega se jih je 8,03 milijona preselilo v druge dele Ukrajine, preostali pa so zapustili državo. Podatek o številu notranje razseljenih oseb je tako presegel vse prvotne napovedi.

Medtem pa je župan Kijeva Vitalij Kličko izjavil, da sta se po prvotnem množičnem eksodusu civilistov v prestolnico vrnili že skoraj dve tretjini prebivalcev.

Članice Evropske unije bi lahko dogovor o embargu na rusko nafto, ki je del šestega paketa sankcij proti Rusiji, dosegle še ta teden, je danes dejal francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune. "Mislim, da lahko ta teden dosežemo dogovor, delamo s polno paro," je za francosko televizijo LCI povedal Beaune. "Verjetno gre za vprašanje dni," je povedal francoski državni sekretar, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Na Evropski komisiji niso želeli komentirati Beaunovih izjav in določati časovnice, kdaj bi lahko bile sankcije sprejete. "Delamo vse, da bi pomagali državam najti dogovor," je na novinarski konferenci povedal glavni govorec komisije Eric Mamer. Izrazil je upanje, da bi bile sankcije čim prej sprejete. Mamer je pojasnil še, da sta predsednica komisije Ursula von der Leyen in madžarski premier Viktor Orban v ponedeljek zvečer v Budimpešti iskala rešitve za madžarske skrbi glede dobav nafte, je povedal.

Ukrajinski bruto domači proizvod bi se lahko letos zmanjšal za 30 odstotkov, kažejo napovedi Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Marca je banka Ukrajini napovedovala 20-odstotno krčenje gospodarstva. Medtem ostaja napoved za Rusijo nespremenjena, gospodarska dejavnost v tej državi bi se lahko letos skrčila za 10 odstotkov.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in njen nizozemski kolega Wopke Hoekstra sta na nenapovedanem obisku v Ukrajini obiskala opustošena območja okoli Kijeva. Baerbock je obiskala mesto Buča, ki je postalo sinonim za obtožbe o ruskih vojnih zločinih, potem ko so na ulicah našli več deset trupel v civilnih oblačilih. Baerbock je najvišji nemški vladni uradnik, ki je od začetka vojne obiskal Ukrajino. Hoekstra pa je prek Twitterja sporočil, da je obiskal Irpin, še en kraj v neposredni bližini Kijeva, kjer naj bi ruska vojska prav tako izvajala grozodejstva. Šef nizozemske diplomacije je v sporočilu izpostavil, da njegova vlada finančno in s forenzičnimi strokovnjaki pomaga pri preiskavah Mednarodnega kazenskega sodišča in Združenih narodov domnevnih zločinov ruske vojske.

This morning I arrived in #Kyiv for meetings with the Ukrainian government, together with my colleague @Abaerbock. Started my visit in #Irpin, a suburb of Kyiv. 1/3 pic.twitter.com/OZeXf3M66k

— Wopke Hoekstra (@WBHoekstra) May 10, 2022