Po navedbah Ukrajine Moskva načrtuje referendum o Mariupolu

Po navedbah ukrajinskih uradnikov se Moskva pripravlja na referendum o Mariupolu. Petro Andruščenko, svetovalec župana pristaniškega mesta, trdi, da se v Kremlju pripravljajo glasovanje o prihodnosti Mariupola, poroča Guardian. Večji del pristaniškega mesta, v katerem je nekoč živelo 400.000 ljudi, je pod rusko okupacijo. Čeprav se kar 2.000 ukrajinskih vojakov kljub nenehnemu obstreljevanju zadržuje v jeklarni Azovstal. Andruščenko je za Observer povedal, da bi lahko bil referendum že v nedeljo, čeprav je dejal, da še ni dokazov o voliščih: "Imamo nekaj informacij, da ruske oblasti pripravljajo referendum in da bi ga lahko razpisale že jutri, vendar še ne vemo, ali je to res. Vidimo pa veliko vključevanja Mariupola v ruski sistem, izobraževalni sistem, bančni sistem," je nanizal.

Ruski predsednik Vladimir Putin je finskega kolega Saulija Niinistöja posvaril, da bi bila vključitev v Nato in opustitev nevtralnega statusa Finske "napaka". Finski predsednik Niinistöj je Putin med telefonskim pogovorom dejal, da finska varnost sicer ni ogrožena, poroča BBC. Tudi Švedska je izrazila namero, da se po ruskem napadu na Ukrajino pridruži zahodnemu zavezništvu. Finska ima z Rusijo 1.300 km dolgo mejo in še ni vključena v Nato, da ne bi "vznemirila" svoje vzhodne sosede. Putin ni izrecno zagrozil s povračilnimi ukrepi zaradi finske poteze, vendar je rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da bi do povračilnih ukrepov lahko prišlo. Danes poteka neformalno srečanje zunanjih ministrov Nata v Berlinu, kjer se mudita tudi predstavnika Finske in Švedske. 

Slovaška se zavzema za načrte Finske in Švedske, da se pridružita zvezi Nato. Zunanji minister Ivan Korčok je v soboto novinarjem povedal, da je prepričan, da ju bo sprejelo vseh 30 držav članic zavezništva. Ob prihodu na srečanje voditeljev zveze Nato v Berlinu je Korčok dejal, da je Slovaška "popolnoma pripravljena" podpreti sprejem obeh nordijskih držav, poroča Reuters. Vprašali so ga tudi, kako dolgo so zaveznice pripravljene podpirati prizadevanja Ukrajine za odvrnitev ruske invazije: "Dokler ne zmagajo. Rusija je to vojno politično izgubila, dosegla je nasprotno, kot je želela doseči," je komentiral Korčok.

Rusija je zanikala odgovornost za naraščajoče cene hrane in nevarnost svetovne lakote ter se ostro odzvala na obtožbe nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v soboto na svojem kanalu Telegram zapisala, da so za rast cen krive zahodne sankcije, poroča dpa. "Če tega ne razumete, je to bodisi znak neumnosti bodisi namernega zavajanja javnosti," je dejala Baerbockovi. 

Finski zunanji minister Pekka Haavisto je po petkovih izjavah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana glede članstva Finske in Švedske v zvezi Nato izrazil prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi. O tem je že govoril s turškim kolegom Mevlütom Cavusoglujem. Haavisto je ob prihodu na neformalno zasedanje zunanjih ministrov Nata v Berlinu povedal, da je o Erdoganovih izjavah, v katerih je bil ta kritičen do pridružitve Finske in Švedske Natu, v petek po telefonu govoril s Cavusoglujem, da bi pomirili napetosti. O tem pa bosta govorila tudi danes v Berlinu. Vse države imajo možnost, da blokirajo postopek. Zdaj je pomembno, da smo v dobrih stikih z vsemi," je še povedal Haavisto. Izrazil je prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi. Turški predsednik Erdogan je bil v petek kritičen do morebitne pridružitve Finske in Švedske zvezi Nato. Po njegovih besedah sta skandinavski državi praktično "gostišče terorističnih organizacij", kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK). Erdoganov svetovalec za zunanjo politiko Ibrahim Kalin je danes že nekoliko pomiril napetosti in zagotovil, da Turčija ne zapira vrat Finski in Švedski. "Ne zapiramo vrat, ampak opozarjamo na to zadevo kot vprašanje nacionalne varnosti za Turčijo," je povedal Kalin v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters. "Jasno je, kaj je treba storiti. Ne smejo več dovoljevati, da bi bile v teh državah aktivnosti, organizacije in posamezniki iz vrst PKK," je pojasnil.

Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je v Kijevu obiskala delegacija ameriškega kongresa pod vodstvom vodje manjšine v senatu Mitcha McConnlla. Zelenski je ob obisku na svojem Instagramu zapisal, da je obisk delegacije močen signal obojestranske podpore Ukrajini s strani kongresa in vseh Američanov. Poleg McConnlla so v Kijev odpotovali še republikanski senatorji Susan Collins, John Barrasso in John Cornyn.

Finski predsednik Sauli Niinistö se je danes po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom glede možnosti vstopa Finske v Nato. Niinistö je dejal, da je bil pogovor neposreden in brez obtožb. Putin je finsko odločitev za odpoved nevtralnosti označil za napako, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Pogovor je bil neposreden in jasen ter je potekal brez obtožb. Izogibanje napetostim se je zdelo pomembno," je v izjavi za javnost poudaril Niinistö. Dodal je, da se je telefonski klic zgodil na pobudo Finske, ki si želi korektno in strokovno reševati praktična vprašanja, ki izhajajo iz sosedstva z Rusijo.

Ukrajina je vsaj za zdaj dobila bitko za Harkov. Gre za mesto na severovzhodu države, od ruske meje je oddaljen približno 50 kilometrov. Mesto je tudi blizu Donbasa, kjer so proruske separatistične skupine, ki se v vojni borijo na strani Rusije. Gre za drugo največje mesto v Ukrajini. Pred vojno je v njem živelo 1,4 milijona ljudi, v provinci Harkov pa je živelo še vsaj milijon ljudi, piše BBC.

Zaradi tega je bil Harkov za Rusijo eden izmed ključnih strateških ciljev. Ukrajinska obramba je zdržala tedne napadov. Rusija je tokrat ubrala drugačno taktiko in Harkova ni obstreljevala tako močno kot Mariupol, ki je prav tako eden izmed strateških ciljev. V zadnjih tednih je ukrajinski poskus ponovnega zavzetja okoliških krajev prešel v uspešno ofenzivo, ki je ruske sile potisnila nazaj proti meji. Nekatera poročila sicer kažejo, da so ruske sile zdaj dovolj oddaljene, da ne ogrožajo več mestnega središča. Lokalni guverner pa je opozoril, da vrnitev v mesto še ni popolnoma varna.

Vodja ukrajinske obveščevalne službe generalmajor Kirilo Budanov je napovedal, da bo vojna prelomnico dosegla sredi avgusrta in se bo verjetno večina bojnih aktivnosti končala do konca leta. "Posledično bomo obnovili ukrajinsko moč na vseh ozemljih, ki smo jih izgubili, vključno z Donbasom in Krimom," je rekel po poročanju BBC. Dodal je, da bo vojna vodila do državnega udara v Rusiji. Trdil je še, da je udar proti Vladimirju Putinu že v teku. Teh trditev BBC ni mogel neodvisno preveriti.

Skupina sedmih gospodarsko najrazvitejših držav (G7) ne bo nikoli priznala meja, ki jih skuša Rusija spremeniti v svoji vojni proti Ukrajini, so v izjavi po treh dneh pogovorov na severu Nemčije zapisali zunanji ministri skupine G7. Prav tako so obljubili trajno podporo Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Nikoli ne bomo priznali meja, ki jih je Rusija poskušala spremeniti z vojaško agresijo, in bomo še naprej podpirali suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, vključno s Krimom, ter vseh držav," so v izjavi zapisali zunanji ministri skupine G7.

Obljubili so tudi, da bodo sankcije razširili na sektorje, od katerih je Rusija odvisna, in še naprej oskrbovali Ukrajino z orožjem, da bi ji pomagali v boju z rusko invazijo. "Ponovno potrjujemo svojo odločenost, da bomo še naprej krepili gospodarski in politični pritisk na Rusijo ter pri tem delovali enotno," so še zapisali. Opozorili so tudi na vse večji vpliv vojne na revnejše države, zlasti zaradi motenj v svetovni preskrbi s hrano.