Po navedbah ukrajinskih uradnikov se Moskva pripravlja na referendum o Mariupolu. Petro Andruščenko, svetovalec župana pristaniškega mesta, trdi, da se v Kremlju pripravljajo glasovanje o prihodnosti Mariupola, poroča Guardian. Večji del pristaniškega mesta, v katerem je nekoč živelo 400.000 ljudi, je pod rusko okupacijo. Čeprav se kar 2.000 ukrajinskih vojakov kljub nenehnemu obstreljevanju zadržuje v jeklarni Azovstal. Andruščenko je za Observer povedal, da bi lahko bil referendum že v nedeljo, čeprav je dejal, da še ni dokazov o voliščih: "Imamo nekaj informacij, da ruske oblasti pripravljajo referendum in da bi ga lahko razpisale že jutri, vendar še ne vemo, ali je to res. Vidimo pa veliko vključevanja Mariupola v ruski sistem, izobraževalni sistem, bančni sistem," je nanizal.

Ruski predsednik Vladimir Putin je finskega kolega Saulija Niinistöja posvaril, da bi bila vključitev v Nato in opustitev nevtralnega statusa Finske "napaka". Finski predsednik Niinistöj je Putin med telefonskim pogovorom dejal, da finska varnost sicer ni ogrožena, poroča BBC. Tudi Švedska je izrazila namero, da se po ruskem napadu na Ukrajino pridruži zahodnemu zavezništvu. Finska ima z Rusijo 1.300 km dolgo mejo in še ni vključena v Nato, da ne bi "vznemirila" svoje vzhodne sosede. Putin ni izrecno zagrozil s povračilnimi ukrepi zaradi finske poteze, vendar je rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da bi do povračilnih ukrepov lahko prišlo. Danes poteka neformalno srečanje zunanjih ministrov Nata v Berlinu, kjer se mudita tudi predstavnika Finske in Švedske. 

Slovaška se zavzema za načrte Finske in Švedske, da se pridružita zvezi Nato. Zunanji minister Ivan Korčok je v soboto novinarjem povedal, da je prepričan, da ju bo sprejelo vseh 30 držav članic zavezništva. Ob prihodu na srečanje voditeljev zveze Nato v Berlinu je Korčok dejal, da je Slovaška "popolnoma pripravljena" podpreti sprejem obeh nordijskih držav, poroča Reuters. Vprašali so ga tudi, kako dolgo so zaveznice pripravljene podpirati prizadevanja Ukrajine za odvrnitev ruske invazije: "Dokler ne zmagajo. Rusija je to vojno politično izgubila, dosegla je nasprotno, kot je želela doseči," je komentiral Korčok.

Rusija je zanikala odgovornost za naraščajoče cene hrane in nevarnost svetovne lakote ter se ostro odzvala na obtožbe nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v soboto na svojem kanalu Telegram zapisala, da so za rast cen krive zahodne sankcije, poroča dpa. "Če tega ne razumete, je to bodisi znak neumnosti bodisi namernega zavajanja javnosti," je dejala Baerbockovi. 

Finski zunanji minister Pekka Haavisto je po petkovih izjavah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana glede članstva Finske in Švedske v zvezi Nato izrazil prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi. O tem je že govoril s turškim kolegom Mevlütom Cavusoglujem. Haavisto je ob prihodu na neformalno zasedanje zunanjih ministrov Nata v Berlinu povedal, da je o Erdoganovih izjavah, v katerih je bil ta kritičen do pridružitve Finske in Švedske Natu, v petek po telefonu govoril s Cavusoglujem, da bi pomirili napetosti. O tem pa bosta govorila tudi danes v Berlinu. Vse države imajo možnost, da blokirajo postopek. Zdaj je pomembno, da smo v dobrih stikih z vsemi," je še povedal Haavisto. Izrazil je prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi. Turški predsednik Erdogan je bil v petek kritičen do morebitne pridružitve Finske in Švedske zvezi Nato. Po njegovih besedah sta skandinavski državi praktično "gostišče terorističnih organizacij", kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK). Erdoganov svetovalec za zunanjo politiko Ibrahim Kalin je danes že nekoliko pomiril napetosti in zagotovil, da Turčija ne zapira vrat Finski in Švedski. "Ne zapiramo vrat, ampak opozarjamo na to zadevo kot vprašanje nacionalne varnosti za Turčijo," je povedal Kalin v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters. "Jasno je, kaj je treba storiti. Ne smejo več dovoljevati, da bi bile v teh državah aktivnosti, organizacije in posamezniki iz vrst PKK," je pojasnil.

Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je v Kijevu obiskala delegacija ameriškega kongresa pod vodstvom vodje manjšine v senatu Mitcha McConnlla. Zelenski je ob obisku na svojem Instagramu zapisal, da je obisk delegacije močen signal obojestranske podpore Ukrajini s strani kongresa in vseh Američanov. Poleg McConnlla so v Kijev odpotovali še republikanski senatorji Susan Collins, John Barrasso in John Cornyn.

Finski predsednik Sauli Niinistö se je danes po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom glede možnosti vstopa Finske v Nato. Niinistö je dejal, da je bil pogovor neposreden in brez obtožb. Putin je finsko odločitev za odpoved nevtralnosti označil za napako, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Pogovor je bil neposreden in jasen ter je potekal brez obtožb. Izogibanje napetostim se je zdelo pomembno," je v izjavi za javnost poudaril Niinistö. Dodal je, da se je telefonski klic zgodil na pobudo Finske, ki si želi korektno in strokovno reševati praktična vprašanja, ki izhajajo iz sosedstva z Rusijo.

Ukrajina je vsaj za zdaj dobila bitko za Harkov. Gre za mesto na severovzhodu države, od ruske meje je oddaljen približno 50 kilometrov. Mesto je tudi blizu Donbasa, kjer so proruske separatistične skupine, ki se v vojni borijo na strani Rusije. Gre za drugo največje mesto v Ukrajini. Pred vojno je v njem živelo 1,4 milijona ljudi, v provinci Harkov pa je živelo še vsaj milijon ljudi, piše BBC.

Zaradi tega je bil Harkov za Rusijo eden izmed ključnih strateških ciljev. Ukrajinska obramba je zdržala tedne napadov. Rusija je tokrat ubrala drugačno taktiko in Harkova ni obstreljevala tako močno kot Mariupol, ki je prav tako eden izmed strateških ciljev. V zadnjih tednih je ukrajinski poskus ponovnega zavzetja okoliških krajev prešel v uspešno ofenzivo, ki je ruske sile potisnila nazaj proti meji. Nekatera poročila sicer kažejo, da so ruske sile zdaj dovolj oddaljene, da ne ogrožajo več mestnega središča. Lokalni guverner pa je opozoril, da vrnitev v mesto še ni popolnoma varna.

Vodja ukrajinske obveščevalne službe generalmajor Kirilo Budanov je napovedal, da bo vojna prelomnico dosegla sredi avgusrta in se bo verjetno večina bojnih aktivnosti končala do konca leta. "Posledično bomo obnovili ukrajinsko moč na vseh ozemljih, ki smo jih izgubili, vključno z Donbasom in Krimom," je rekel po poročanju BBC. Dodal je, da bo vojna vodila do državnega udara v Rusiji. Trdil je še, da je udar proti Vladimirju Putinu že v teku. Teh trditev BBC ni mogel neodvisno preveriti.

Skupina sedmih gospodarsko najrazvitejših držav (G7) ne bo nikoli priznala meja, ki jih skuša Rusija spremeniti v svoji vojni proti Ukrajini, so v izjavi po treh dneh pogovorov na severu Nemčije zapisali zunanji ministri skupine G7. Prav tako so obljubili trajno podporo Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Nikoli ne bomo priznali meja, ki jih je Rusija poskušala spremeniti z vojaško agresijo, in bomo še naprej podpirali suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, vključno s Krimom, ter vseh držav," so v izjavi zapisali zunanji ministri skupine G7.

Obljubili so tudi, da bodo sankcije razširili na sektorje, od katerih je Rusija odvisna, in še naprej oskrbovali Ukrajino z orožjem, da bi ji pomagali v boju z rusko invazijo. "Ponovno potrjujemo svojo odločenost, da bomo še naprej krepili gospodarski in politični pritisk na Rusijo ter pri tem delovali enotno," so še zapisali. Opozorili so tudi na vse večji vpliv vojne na revnejše države, zlasti zaradi motenj v svetovni preskrbi s hrano.

Rusija še razmišlja, kako bo ukrepala za okrepitev svoje varnosti, če se bosta Finska in Švedska pridružili zvezi Nato, je danes dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško. Napovedal je strateške spremembe, vendar je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti o nameščanju jedrskega orožja. Gruško je pojasnil, da bi z vstopom obeh držav v Natu nastale strateške spremembe, a govoriti o tem, da bo Rusija na območje Baltika namestila jedrsko orožje, je še prezgodaj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Dejstvo, da je Rusiji uspelo nastaviti prorusko vodstvo v le enem ukrajinskem mestu - gre za Herson - kaže, da invazija v smislu političnih ciljev ni dosegla pričakovanega napredka, meni britansko obrambno ministrstvo. Proruska vojaško-civilna uprava v Hersonu je napovedala, da bo z referendumom zahtevala priključitev regije k Rusiji. Če bo tak referendum izveden, bo Rusija po oceni britanskih obveščevalcev "skoraj zagotovo z rezultati manipulirala tako, da bi pokazala jasno podporo izstopu iz Ukrajine". A to, da je pod proruskim vodstvom le eno ukrajinsko mesto, poudarja neuspeh prvotnega načrta, da bi bila "večina ukrajinskih regij pod dolgoročno prorusko oblastjo".

Latest Defence Intelligence update on the situation in Ukraine - 14 May 2022

Find out more about the UK government's response: https://t.co/tAa8K8A12w

🇺🇦 #StandWithUkraine 🇺🇦 pic.twitter.com/Ya1mzfvjY4

— Ministry of Defence 🇬🇧 (@DefenceHQ) May 14, 2022

Ukrajina je "verjetno zmagala v bitki pri Harkovu," v zadnji oceni konflikta ugotavlja Inštitut za preučevanje vojne (ISW). "Ukrajinske sile so preprečile ruskim enotam, da bi obkrožile in zavzele Harkov," poročilo navaja Guardian. V ISW sicer pravijo, da ne gre za popoln umik ruskih sil tako kot v primeru Kijeva, zato je to predvsem pomemben trenutek v vojni, ne pa preobrat.

Ruske sile se v zadnjih dneh na splošno niso poskušale upreti protinapadu ukrajinskih sil.  Inštitut ugotavlja, da poročila zahodnih uradnikov in videoposnetek častnika Ljudske republike Doneck kažejo, da se Moskva osredotoča na izvajanje urejenega umika. Ukrajina bo verjetno poskušala prekiniti zemeljske komunikacije med ruskim Belgorodom in ruskimi silami okoli Izjuma, ki ga okupirajo. S poskusi kopenske ofenzive ruske sile niso napredovale naprej od Izjuma, ugotavlja ameriški Inštitut. Ruska prizadevanja so po njihovi oceni usmerjana v Severodoneck in Lisičansk v Lugansku.

#Kharkiv Update Thread:#Ukraine appears to have won the Battle of Kharkiv. Ukrainian forces prevented #Russian troops from encircling, let alone seizing Kharkiv, and then expelled them from around the city, as they did to Russian forces around Kyiv. 1/4https://t.co/M2uwx2yZkV pic.twitter.com/0ZhKjJWGcv

— ISW (@TheStudyofWar) May 13, 2022

Rusija bo od sobote zaradi težav s plačilom prekinila izvoz električne energije na Finsko, je v petek sporočil finski operater prenosnega sistema Fingrid. Uvoz električne energije so ustavili danes ob 1. uri zjutraj, je poročal CNN. Odvisna družba plačila za prodano energijo ni prejela od 6. maja, to se je zgodilo prvič v več kot 20 letih njenega trgovanja. Fingrid meni, da oskrba z elektriko na Finskem ni ogrožena, saj ruski uvoz pokriva 10 odstotkov celotne finske porabe. Izpad bodo nadomestili z večjim uvozom iz Švedske in večjo proizvodnjo na Finskem.

Nadaljujejo se težka pogajanja o evakuaciji hudo ranjenih iz Azovstala, je tako kot predsednik Zelenski sporočil tudi vodja vojaške uprave v Donecku Pavlo Kirilenko. "Potekajo težka pogajanja, da bi postopoma rešili branilce. Rusija poskuša čim bolj narekovati svoje pogoje in zahteve. Zato so v ospredju zdaj predvsem huje ranjeni," je povedal po poročanju CNN.

Ponovil je tudi komentar podpredsednica ukrajinske vlade Irine Vereščuk, da ukrajinska stran pogajanj ne bo podrobneje komentirala. "O tem se bomo pogovarjali šele, ko bodo ljudje na varnem," je rekel in dodal: "Pogajanja potekajo in so res zelo težka. Tudi zato, ker Rusija vedno spreminja pogoje. Celo doseženi dogovori na ruski strani nikoli niso 100 odstotni." Rusija v tem času po Kirilenkovih navedbah še naprej napada Azovstal iz zraka. "Uporabljajo težke, vakuumske, visokoeksplozivne bombe," je povedal.

Vereščuk je v govoru o pogajanjih skušala zmanjšati pričakovanja. "V vojni ni čudežev. Realnost je ostra. Zato deluje le trezen in pragmatičen pristop," je povedala. "Ekipa dela. Pogajanja s sovražnikom so zelo težka. Rezultat mogoče ne bo všeč vsem. Toda naša naloga je, da spravimo naše fante ven. Vse. Žive."

Ruske sile v Harkovu niso sodelovale v aktivnih bojih, v najnovejšem poročilu navaja ukrajinski generalštab. Ruska prizadevanja so bila osredotočena na zagotavljanje umika iz mesta Harkov, ohranjanje položajev in oskrbovalnih poti, o poročilu piše Guardian. V Mariupolu Rusija nadaljuje obleganje Azovstala, jeklarno obstreljujejo. V Donecku in Lugansku so ukrajinske sile odbile deset ruskih napadov in uničile nekaj opreme, vključno s petimi tanki, petimi topniškimi sistemi in šestimi enotami bojne oklepne opreme.

Ukrajinska poslanka Oleksandra Ustinova je pozvala ZDA, naj Ukrajini zagotovi sisteme zračne obrambe in bojna letala. Dejala je, da so razmere na bojišču "veliko slabše", kot so bile na začetku vojne. Na okrogli mizi v Washingtonu je Ustinova rekla, da je na fronti pekel. "Zdaj izgubljamo veliko več ljudi kot na začetku vojne," je povedala po poročanju CNN.

V nočnem nagovoru je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da potekajo "zelo težka pogajanja" o naslednjih korakih glede evakuacije Mariupola in Azovstala, kjer ostajajo zadnji ukrajinski borci. "Ne bomo nehali s prizadevanji, da iz Mariupola in Azovstala rešimo vse naše. Trenutno potekajo zelo težka pogajanja o naslednji fazi evakuacije - reševanju težje ranjenih in zdravnikov. Gre za veliko število ljudi," je rekel. Po poročanju Guardiana je dodal še, da so v pogajanja že bili vključeni vsi najvplivnejši posredniki na svetu.

Zelenski je povedal še, da je Ukrajina v petek zavzela šest naselij, ki jih je predhodno okupirala Rusija. Skupno je Ukrajina po njegovih besedah zavzela 1.015 naselij. Po poročanju CNN ni jasno, kakšen delež ozemlja predstavljajo ta naselja. Zelenski še povedal, da na ponovno osvojena ozemlja vračajo elektriko, vodo, infrastrukturo za komuniciranje in prometno infrastrukturo ter socialne storitve. Dodal je, da "postopna osvoboditev Harkovske regije" dokazuje, da Ukrajina "nikogar ne bo prepustila sovražnikom".

Zunanji ministri držav članic zveze Nato, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, bodo danes v Berlinu začeli svoje prvo neformalno zasedanje v zgodovini zavezništva. Danes se jim bosta pridružila tudi zunanja ministra Švedske in Finske, ki sta tik pred uradno odločitvijo glede pridružitve Natu.

O sami ruski invaziji na Ukrajino in njenih posledicah bodo sicer zunanji ministri zavezništva razpravljali v nedeljo. Govorili bodo o nadaljnji podpori Ukrajini in tudi prihodnjih odnosih z Rusijo.