Menu Item
Nemški kancler Olaf Scholz je danes nenapovedano obiskal Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nanj znova pritisnil o možnosti dobave nemškega raketnega sistema dolgega dosega taurus, a je kancler to znova zavrnil, rekoč, da bi Ukrajinci visokotehnološko orožje lahko uporabili le s pomočjo nemške vojske, prav tako je bil zadržan glede vstopa Ukrajine v zvezo Nato. Zelenski je bil kritičen do Scholza tudi zaradi njegovega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sredi novembra.
Nemški kancler Olaf Scholz je bil danes ob nenapovedanem obisku v Kijevu znova zadržan glede vstopa Ukrajine v zvezo Nato.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem Scholza znova pozval h krepitvi pomoči, kar je nemški kancler tudi napovedal, vendar pa vnovič nasprotoval odločitvi, da bi Nemčija Ukrajini dobavila rakete dolgega dosega. Scholz je nenapovedano obiskal Kijev in se srečal z Zelenskim, ki je znova pritisnil na nemškega kanclerja glede možnosti dobave nemškega raketnega sistema dolgega dosega taurus, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Z raketami taurus bi namreč Ukrajinci lahko streljali globoko na rusko ozemlje. Toda Scholz se ni pustil prepričati in je znova zavrnil možnost dobave nemških raketnih sistemov, češ da bi Ukrajinci visokotehnološko orožje lahko uporabili le s pomočjo nemške vojske.
Pred tem je sicer napovedal, da bo Nemčija do konca leta Ukrajini namenila vojaško pomoč v vrednosti 650 milijonov evrov, toda uradniki v Berlinu so kasneje priznali, da gre za pomoč, ki je bila napovedana že prej, navaja AFP.
Scholz je v Kijevu poudaril še, da je Nemčija od začetka ruske invazije leta 2022 za vojaško podporo Ukrajini porabila 28 milijard evrov, ta znesek pa poleg sistemov zračne obrambe vključuje tudi tanke, havbice, helikopterje, drone, strelivo in rezervne dele. “Tudi v prihodnje ne bomo popuščali,” je dejal.
Menil je tudi, da Rusija v pogajanjih Ukrajini ne sme vsiliti miru in da “v prizadevanjih za pošten, pravičen in trajen mir nobena odločitev ne sme biti sprejeta brez Ukrajine”. Zelenski je sicer večkrat poudaril, da bi morala Ukrajina čim prej prejeti tudi vabilo za članstvo v Natu, kar je po njegovem pogoj za začetek kakršnihkoli pogajanj z Rusijo.
Scholz je bil glede tega danes znova zadržan, češ da je bila pot Ukrajine do članstva v Natu že začrtana, toda na zadnjih dveh srečanjih voditeljev članic Nata lani in letos so države zgolj potrdile, da bi morala Ukrajina nekoč postati članica zavezništva, niso pa omenili nikakršne časovnice.
Ukrajinski predsednik je bil kritičen do Scholza tudi zaradi njegovega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sredi novembra.
Izrazil je bojazen, da bi takšni pogovori lahko privedli do prekinitve mednarodne izolacije Kremlja in zmanjšanja diplomatskega pritiska na ruskega voditelja.
ZDA so danes napovedale nov sveženj vojaške pomoči za Ukrajino v vrednosti 725 milijonov ameriških dolarjev, v katerem so med drugim protipehotne mine, rakete in drugo strelivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna si prizadeva, da bi Kijevu zagotovila čim več pomoči pred nastopom mandata novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa. Trump je že v kampanji večkrat povedal, da ni naklonjen nadaljevanju pomoči Ukrajini, morebitna odtegnitev ameriške pomoči Ukrajini pa bi bistveno oslabila njeno sposobnost odvračanja ruske agresije.
Državni sekretar Antony Blinken je sveženj označil kot del prizadevanj, da “bi Ukrajini zagotovili zmogljivosti, ki jih potrebuje za obrambo pred rusko agresijo”.
Najnovejša pomoč ZDA Ukrajini med drugim vključuje strelivo za raketne sisteme himars, rakete stinger, protioklepno orožje in artilerijsko strelivo, je v izjavi dejal Blinken.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje