Švedska potrdila, da bo vložila prošnjo za vstop v Nato

Svet 16. Maj 202215:49 > 21:194 komentarji
Delite:
Magdalena Andersson
Foto: TT News Agency/Henrik Montgomery via REUTERS

Švedski parlament je naklonjen priključitvi države zvezi Nato, je sporočila švedska premierka Magdalena Andersson. Datum, ko bo Švedska uradno zaprosila za prošnjo, še ni določen, saj bo država prošnjo poslala skupaj s Finsko. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin opozoril, da se bo Rusija odzvala, če bo Nato začel krepiti vojaško infrastrukturo Švedske in Finske.

Švedski Socialni demokrati, ki vodijo manjšinsko vlado, so sprejeli uradno odločitev, da bo Švedska zaprosila za članstvo v Natu, piše tiskovna agencija Reuters. “Velika večina v parlamentu se strinja, da se Švedska pridruži Natu,” je premierka Magdalena Andersson sporočila po tem, ko je o varnostni politiki Švedske razpravljal parlament. Dodala je: “Najboljša stvar za Švedsko in švedsko prebivalstvo je pridružitev Natu.”

Švedska bo tako prekinila dolgoletno vojaško nevtralnost. Premierka je ob tem dodala, da je prepričana, da Švedi to podpirajo, poroča BBC. Andersson je še povedala, da bo Švedska med obravnavo prošnje za vstop v Nato v ranljivem položaju. Prošnjo za vstop v Nato morajo odobriti vse obstoječe članice zveze Nato, pri čemer pa naj postopek po besedah švedske premierke ne bi trajal več kot eno leto.

“Zapuščamo eno obdobje in vstopamo v novega,” je še dejala predsednica švedske vlade po navedbah tiskovne agencije dpa. Povedala je tudi, da datum uradne prošnje še ni določen, saj bo Švedska prošnjo poslala skupaj s Finsko. A naj bi se to zgodilo v kratkem. Da gre za zgodovinsko odločitev, je menil tudi vodja opozicijske stranke Ulf Kristersson.

Odločitve finskega parlamenta o Natu ni pričakovati danes

Tudi v Helsinkih se je začelo zasedanje parlamenta, ki bi lahko trajalo več dni, potem ko sta predsednik Sauli Niinisto in predsednica vlade Sanna Marin v nedeljo predstavila predlog za članstvo. “Naše varnostno okolje se je temeljito spremenilo. Edina država, ki ogroža evropsko varnost in sedaj odkrito vodi agresivno vojno, je Rusija,” je v parlamentu povedala Marin. Velika večina od 200 finskih poslancev sicer podpira odločitev o vstopu v Nato, predsednik parlamenta Matti Vanhanen pa dodaja, da je bilo vloženih več kot 150 prošenj za besedo in posledično glasovanja o vstopu danes ni pričakovati. Tudi javno mnenje je močno naklonjeno članstvu. Po zadnjih anketah se je namreč število Fincev, ki se želijo pridružiti zavezništvu, povečalo na več kot tri četrtine, kar je skoraj trikrat več kot pred začetkom vojne v Ukrajini.

Pristop Švedske in Finske v Nato bi sicer povečala varnost baltske regije, je dejala estonska zunanja ministrica Eva-Maria Liimets. “Ko druge demokratične države v naši soseščini pristopajo k Natu, bi to lahko pomenilo, da bi lahko imeli širše skupne vaje in tudi več obrambnega sodelovanja,” njene besede navaja BBC. “To bi pomenilo močnejšo prisotnost kopenskih sil, pa tudi zračne in pomorske obrambe,” meni Liimets.

Kaj bi vstop Finske in Švedske v Nato pomenil za varnost teh dveh nordijskih držav in kaj za zvezo Nato, je danes v oddaji N1 STUDIO spregovorila predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede doc. dr. Jelena Juvan. 

Putinovo opozorilo Zahodu

Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin v ponedeljek opozoril Zahod, da se bo Rusija odzvala, če bo Nato začel krepiti vojaško infrastrukturo Švedske in Finske, ki sta po napadu na Ukrajino začeli razmišljati o pridružitvi vojaški zvezi, poroča Reuters. Ob tem je Putin kot razlog za konflikt v Ukrajini že večkrat navedel širitev zveze Nato na vzhod.

V govoru voditeljem vojaške zveze nekdanjih sovjetskih držav (Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti)  je Putin dejal, da ZDA širitev Nata uporabljajo na “agresiven” način, da bi poslabšale že tako težke varnostne razmere v svetu. Povedal je, da težav s Finsko ali Švedsko nima, zato širitev Nata, ki vključuje ti državi, ne predstavlja neposredne grožnje, a težavo vidi v širjenju vojaške infrastrukture na ozemlje Švedske in Finske. “To bi zahtevalo naš odziv,” je opozoril Putin.

Turčija nasprotuje članstvu

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je bil danes znova kritičen do morebitnega članstva Švedske in Finske v zvezi Nato. Kot je dejal, Turčija nasprotuje članstvu obeh držav, ki ju je vnovič obtožil, da nista zavzeli jasnega stališča do terorizma, obregnil pa se je tudi ob uvedbo sankcij proti Ankari. “Ne bomo rekli ‘da’ tistim (državam), ki uvedejo sankcije proti Turčiji, za pridružitev varnostni organizaciji Nato,” je dejal Erdogan po poročanju francoske tiskovne agencije APF. Švedska je namreč zaradi vojaške operacije Ankare v sosednji Siriji leta 2019 prekinila vso prodajo orožja Turčiji.

Glede namere švedske in finske delegacije, da obiščeta Turčijo in se srečata s turškimi predstavniki, pa je Erdogan dejal: “Nas bodo prišli prepričevat? Oprostite, a naj se ne trudijo.” Švedska in Finska sta uradno sporočili, da nameravata zaprositi za članstvo v Natu po ruski invaziji na Ukrajino. Toda Turčija je zagrozila, da bo blokirala širitev zavezništva, in državi obtožila, da podpirata teroristične skupine, vključno s prepovedanimi kurdskimi borci, ki so jih Ankara, EU in ZDA uvrstile na t. i. črni teroristični seznam. Po besedah Erdogana nobena od držav, ne Švedska ne Finska, nima jasnega stališča do terorističnih organizacij, še poroča AFP.

Švedska in Finska nista odgovorili pozitivno na 33 turških prošenj za izročitev v zadnjih petih letih, so za uradno tiskovno agencijo Anadolu medtem danes povedali viri na turškem pravosodnem ministrstvu. Turčija je njihovo izročitev zahtevala bodisi zaradi obtožb o povezavah s kurdskimi skrajneži ali pripadnosti gibanju klerika Fethullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus strmoglavljenja Erdogana leta 2016. Vsako prošnjo za članstvo v Nati morajo sicer soglasno odobriti vse države članice Nata, ki jih je trenutno 30.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar