Srbija ostaja trdno odločena v svoji nameri, da se pridruži Evropski uniji, je danes v televizijskem nagovoru zatrdil srbski predsednik Aleksandar Vučić. Obenem je nakazal, da država ne namerava spreminjati svoje politike do Rusije. Več v prispevku Vučić: Srbija ne namerava spreminjati svoje politike do Rusije. 

Varnostni svet ZN je danes prvič, odkar je Rusija napadla Ukrajino, uspel doseči soglasje pri predsedniški izjavi, ki poziva k mirni rešitvi "spora". Soglasno sprejeta predsedniška izjava, ki je šibkejši ukrep od resolucije, vendar mora biti sprejeta soglasno, izraža trdno podporo prizadevanjem generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa za iskanje mirne rešitve "spora" v Ukrajini. Z izjavo se je očitno strinjala tudi stalna članica Varnostnega sveta Rusija, ki je pred tem ob začetku invazije na Ukrajino blokirala sprejetje resolucije Varnostnega sveta z zahtevo po umiku njenih sil. Tovrstno resolucijo je potem sprejela Generalna skupščina ZN, kjer nobena država nima pravice do veta. Varnostni svet z izjavo izraža globoko zaskrbljenost zaradi ohranjanja miru in varnosti v Ukrajini in Guterresu naroča, naj Varnostnemu svetu odda svoje poročilo o Ukrajini. Izjava Varnostnega sveta nikjer ne omenja vojne, konflikta ali invazije, niti ruske definicije vojne - "posebna vojaška operacija". Vsebuje pa poziv državam članicam ZN, da jih Ustanovna listina zavezuje k mirnemu reševanju sporov. Izjava vojne ne bo ustavila in nima praktičnih posledic. Z diplomatskega vidika pa je pomembna le kot prvo formalno priznanje Varnostnega sveta ZN, da je v Rusiji nek spor, za katerega je treba najti mirno rešitev. Osnutek izjave v Varnostnem svetu, ki mu maja predsedujejo ZDA, sta pripravili Norveška in Mehika. 

Iz obkoljene jeklarne Azovstal v uničenem mestu Mariupol na jugu Ukrajine so danes uspešno evakuirali 50 civilistov, so danes potrdili v Kijevu. Tudi ruske tiskovne agencije so pred tem poročale, da je območje uspelo več deset ljudem. "Danes nam je uspelo iz Azovstala evakuirati 50 žensk, otrok in starejših ljudi," je na Telegramu zapisala namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk. Ruska tiskovna agencija Tass je pred tem poročala, da je danes območje zapustil že tretji avtobus s civilisti iz Azovstala, na katerem naj bi bilo 23 ljudi. Rusija je nedavno do vključno sobote napovedala večurno prekinitev ognja dnevno, ki bi omogočila umik civilistov, ki so obtičali na območju jeklarne. Danes naj bi s tem namenom na območje prispeli avtobusi Združenih narodov in Mednarodnega odbora Rdečega križa, pod okriljem katerih poteka reševalna akcija. Ukrajinski borci, ki še vztrajajo v ogromnem tovarniškem kompleksu, so sicer danes ruski strani očitali kršitve prekinitve ognja - tarča obstreljevanja naj bi bilo celo vozilo, namenjeno evakuaciji.

Drugi evakuacijski avtobus je zapustil oblegano tovarno Azovstal v ukrajinskem mestu Mariupol. V drugem avtobusu je bilo 13 civilistov, vključno z enim otrokom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da je ukrajinsko mesto Mariupol na obali Črnega morja povsem uničeno. V nagovoru je dejal, da so ostanki jeklarne Azovstal edino, kar je ostalo v Mariupolu. "Morate razumeti, da Mariupol nikoli ne bo padel. Nič ni ostalo tam, da bi razpadlo. Popolnoma je že uničeno ... tam ni strukture. To je vse popolnoma uničeno," je dejal Zelenski. "Če ubijajo ljudi, ki bi lahko bili izmenjani kot ujetniki vojne ali izpuščeni kot civilisti ... če njih uničijo, potem mislim, da ne moremo imeti kakršnihkoli diplomatskih pogovorov z njimi po tem," je še dodal.

Potem ko je v začetku tedna v Slovenijo prispelo 20 sirot iz ukrajinske sirotišnice, je na mestu vprašanje, ali obstaja razmislek o dolgoročnih rešitvah, v primeru, da se razmere v Ukrajini ne bodo umirile. Zaenkrat namreč ni razlogov za optimizem. Pristojni pravijo, da je selitev modela sirotišnice, ki ga slovenska zakonodaja ne pozna, le začasna rešitev. Kaj bi se z otroki lahko zgodilo potem? In zakaj posvojitve – kljub izjemnemu zanimanju – niso mogoče? Predsednica Skupnosti centrov za socialno delo je zaskrbljena tudi glede nadzora v novem centru, saj pravi, da zaradi nenavadnih potez ministrstev strokovni delavci tja sploh ne bodo imeli vstopa. Več v prispevku Selitev ukrajinske sirotišnice v Slovenijo le začasna rešitev. Kaj pa potem?

Dvanajst civilistov je zapustilo oblegano jeklarno Azovstal v Mariupolu, poroča BBC. Šlo naj bi za avtobus, na katerem je bilo tudi nekaj otrok, druge informacije za zdaj niso znane, naj pa bi bilo v Azovstalu še vedno ujetih več kot 200 civilistov. 

V Sloveniji je trenutno 5738 ukrajinskih beguncev, ki so vložili vlogo za pridobitev začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, od tega je 2149 mladoletnikov in 3589 odraslih oseb. Skupno je bilo vloženih 5919 vlog, vendar so nekateri vlagatelji državo že zapustili. Po podatkih policije je v državo od začetka ukrajinske krize vstopilo 21.980 državljanov Ukrajine. Direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je povedala, da upada število ukrajinskih državljanov, ki se želijo namestiti v nastanitvenih centrih. V tem trenutku je v nastanitvenem centru Logatec ob kapaciteti 250 nastanjenih 316 beguncev, v nastanitvenem centru na Debelem Rtiču pa 91, kapaciteta pa je do 80 ljudi. "Je pa res, da nas kontaktirajo posamezniki z nastanjenimi ukrajinskimi državljani, ki imajo premajhne kapacitete," je dejala Štrukelj. V teh primerih jih nastanijo v dijaške domove.

Ruske sile poskušajo obkrožiti in napasti Severodoneck, najbolj vzhodno mesto v Ukrajini, ki ga drži Kijev, je po poročanju britanskega Guardiana dejal lokalni uradnik. "Mesto je skoraj obkroženo z ruskimi in separatističnimi vojaki Ljudske republike Lugansk. Skozi bližnje vasi poskušajo vdreti v mesto," je na nacionalni televiziji dejal vodja vojaške uprave Severodoneck Oleksandr Striuk. Zavzetje Severodonecka bi bila velika pridobitev za rusko vojsko, ki je svoja prizadevanja preusmerila v zavzem celotnega vzhodnega Donbasa, še poroča Guardian. Mesto, v katerem je pred rusko invazijo živelo okoli 100 tisoč prebivalcev, danes pa jih je tam le še okoli 15 tisoč, trenutno še vzdržuje obrambo.

Ukrajinska raketa naj bi po poročanju lokalnega medija iz Odese zadela rusko vojno ladjo Admiral Makarov. Ta naj bi bila močno poškodovana, nahajala pa se je blizu Kačjega otoka. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na vprašanja novinarjev odvrnil, da Rusija s tovrstnimi informacijami ne razpolaga. Fregata oziroma vojna ladja Admiral Makarov je sicer precej manjša od ruske križarke Moskva, ki je potonila prejšnji mesec. Stara je le pet let in velja za eno najmočnejših ruskih vojaških ladij v Črnem morju. Ima sistem križarskih raket Kalibr, ki lahko zadanejo druge ladje, podmornice ali obalne cilje v dosegu 2.600 kilometrov (1610 milj).