Avtomobilski proizvajalec Renault prodaja svojo moskovsko tovarno in delež v proizvajalcu avtomobilov Lada, kar pomeni nacionalizacijo njegovega ruskega poslovanja. Medtem je velikan hitre prehrane McDonalds sporočil, da se pripravlja na prodajo svojih ruskih restavracij lokalnemu kupcu. Obe podjetji naj bi odpisali naložbe v vrednosti več milijard dolarjev. Renault se je sprva upiral pozivom, naj zapusti Rusijo. Potem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podjetje skupaj z drugimi francoskimi podjetji neposredno kritiziral zaradi domnevnega "sponzoriranja ruskega vojnega stroja", pa je ustavilo svoje poslovanje v Rusiji. Zdaj se je podjetje popolnoma umaknilo in opustilo sredstva, vključno z moskovsko tovarno in 68-odstotnim deležem v Avtovazu, proizvajalcu avtomobilov Lada. McDonalds pravi, da želi prodati celotno verigo restavracij v Rusiji, ki so zaprte od začetka marca. Trdi, da nadaljnje lastništvo podjetja ni več vzdržno ali v skladu z njegovimi vrednotami. S svojih tamkajšnjih poslovalnic odstranjuje svojo blagovno znamko, kar opisuje kot "odstranjevanje".

Zunanjim ministrom EU se danes ni uspelo dogovoriti o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi embargo na uvoz ruske nafte, je po zasedanju v Bruslju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Pogovore o tem bodo nadaljevali veleposlaniki držav članic pri EU, je še dejal.  "Danes ni bilo mogoče dokončati šestega svežnja sankcij, saj ostaja nesoglasje glede naftnega embarga," je dejal Borrell, ki je vodil zasedanje zunanjih ministrov. Razprava je sicer razjasnila določena vprašanja, in sicer glede finančnih sredstev in časa, ki bi ga Madžarska potrebovala za prilagoditev na to, da nafte ne bi več kupovala od Rusije. Po njegovih besedah bi bilo treba prilagoditi rafinerije in pa tudi naftovod, ki teče prek Hrvaške.

Čas se izteka, je glede uvedbe embarga na uvoz ruske nafte v Evropsko unijo po današnjem srečanju z zunanjimi ministri EU dejal vodja ukrajinske diplomacije Dmitro Kuleba. Poudaril je, da embargu nasprotuje le ena država članica in da bo morala Evropska unija najti rešitev za njene skrbi. "Jasno je, kaj se dogaja. Jasno je, kdo blokira zadevo. A čas se izteka, ker Rusija še naprej dobiva denar in ga vlaga v vojno. Vendar pa se ne nameravam zapletati v retorično vojno z madžarskimi oblastmi. To morajo države EU rešiti med seboj," je na vprašanje o madžarsko-ukrajinskih odnosih v luči madžarskega zavračanja embarga na rusko nafto odgovoril Kuleba. Poudaril je, da med članicami EU vlada jasna in velika podpora šestemu svežnju sankcij in embargu na nafto. "Ne bo pretiravanje, če rečemo, da samo ena država nasprotuje embargu in Evropska unija bo morala najti rešitev, kako nasloviti skrbi te države," je povedal, pri čemer Madžarske ni omenjal poimensko. Več članic je po njegovih besedah izrazilo pripravljenost, da se po sprejetju šestega svežnja sankcij začne delati na sedmem. Kuleba se je zavzel za to, da bi v okviru sedmega svežnja preprečili ves ruski izvoz, vključno s plinom, železovo rudo in drugimi surovinami. Da bi ustavili ruski vojaški stroj, je treba namreč Rusiji odvzeti dostop do denarja, je poudaril. S kolegi iz držav članic EU je govoril tudi o ukrajinski prošnji za članstvo v EU. Po mnenju Kijeva ni razumnih razlogov, da unija Ukrajini ne bi podelila statusa kandidatke, pri čemer je ukrajinski minister poudaril, da ne gre za takojšnje članstvo. Kuleba se je danes v Bruslju udeležil zasedanja zunanjih ministrov EU, na katerem razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini pri spopadanju z rusko agresijo. Govorili pa so tudi o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje postopno prepoved uvoza ruske nafte. Temu najostreje nasprotuje Madžarska, ki želi daljše prehodno obdobje za uvedbo prepovedi uvoza.

Ukrajinske enote, ki branijo Harkov, so dosegle državno mejo z Rusijo. V zadnjih nekaj tednih je ukrajinska vojska ponovno zavzela približno deset vasi v okolici Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta, kar Rusiji otežuje napade. Kljub temu je občasno še vedno mogoče slišati zvok eksplozij. Po podatkih lokalnih uprav so bili danes zaradi ruskega obstreljevanja v mestu ranjeni še štirje ljudje. Še dve osebi sta bili ranjeni v okoliških vaseh. Vzdušje v mestu je še vedno napeto. Življenje se zelo razlikuje od tistega pred vojno, a se v Harkov počasi vrača življenje, poroča BBC.

Predsednik Volodimir Zelenski se je zahvalil ukrajinskim vojakom, ki so iz Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta, "pregnali" ruske vojake. Ukrajinske sile so v zadnjih dneh ponovno zavzele ozemlje na severovzhodnih območjih in Ruse "potisnile" iz mesta, ki je bilo več tednov bombardirano. Skupina vojakov, ki je dosegla mejo z Rusijo, se je danes ob mejnem znaku fotografirala v barvah ukrajinske zastave. "227. bataljon 127. brigade teritorialne obrambe Ukrajine! Najlepša hvala," je dejal Zelenski in se zahvalil v imenu Ukrajine. "Moja hvaležnost nima meja, vsem želim veliko zdravja," je še dodal. nagovor je zaključil v tradicionalnem slogu: "Slava Ukrajini!"

Švedska premierka Magdalena Andersson na novinarski konferenci v Stockholmu potrdila, da bo Švedska zaprosila za članstvo v zvezi Nato, s čimer bo prekinila dolgoletno vojaško nevtralnost. Premierka dodaja, da je prepričana, da Švedi to podpirajo. Več o tem lahko preberete v članku Švedska potrdila, da bo vložila prošnjo za vstop v Nato.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je druge članice vojaške zveze, v kateri prevladuje Rusija, pozval k enotnosti. Zahod je obtožil, da nalašč podaljšuje ukrajinsko-ruski spor, saj želi oslabiti Rusijo. Lukašenko je na vrhu voditeljev o kolektivni varnosti v Moskvi dejal, da bi se "peklenskim sankcijam" proti njegovi državi in Rusiji lahko izognili, če bi skupina nastopila enotno. "Brez enotnega nastopa bo Zahod okrepil pritisk na postsovjetski prostor," je dejal Lukašenko v uvodnem govoru, ki ga je prenašala televizija, in nagovoril ruskega predsednika Vladimirja Putina ter voditelje Armenije, Kazahstana, Kirgizije in Tadžikistana.

Ukrajinski mejni policisti so danes zjutraj odbili napad ruske sabotažne in izvidniške skupine v severovzhodni regiji Sumi, je sporočil regionalni guverner Dmitro Zhivitski. Ruska skupina se je umaknila, ko so se obmejni stražarji uprli, je Zhivitski zapisal na Telegramu. Ruska vojska je kmalu po začetku invazije na Ukrajino 24. februarja zavzela regijo Sumi, vendar so ukrajinske sile 8. aprila ponovno prevzele nadzor nad regijo. BBC teh trditev ni mogel neodvisno preveriti.

Protestniki okoljevarstvene organizacije Greenpeace so v nedeljo zvečer zasedli pomol v Angliji, v katerega bi moral pripluti tanker s 33.000-tonsko pošiljko ruskega dizelskega goriva, in ga prisilili, da se obrne, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Policija je osem protestnikov že pridržala. Kot je po poročanju dpa danes sporočil Greenpeace, je skupina 12 aktivistov dobila dostop do terminalov v Essexu in se v nedeljo zvečer povzpela na pomol. V Greenpeaceu protestirajo proti temu, da britanska vlada dopušča stekanje denarja za fosilna goriva k ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je obtožil Madžarko, da celotno Evropsko unijo drži za talca s tem, ko zavrača dogovor o embargu ruske nafte. "Žal je celotna Unija talec ene države članice," je rekel po poročanju Guardiana. Madžarska namreč blokira sprejem embarga nafte, kljub temu da ji je Evropska komisija - da bi se izognila vetu - ponudila možnost daljšega postopnega opuščanja uvoza ruske nafte. Ta rešitev bi dala Budimpešti več časa za preoblikovanje energetskega sistema tako, da ne bi bil več odvisen od ruske nafte. "Vsi so pričakovali, da bo to dovolj," je Landsbergis povedal novinarjem.

McDonald's je začel postopek prodaje svojega premoženja v Rusiji. Gre za 850 restavracij, ki zaposlujejo 62.000 ljudi, poroča Al Džazira. McDonald's je zadnja velika zahodna korporacija, ki je po ruski invaziji zapustila to državo. Gigant hitre prehrane je opozoril na humanitarno krizo, ki jo je povzročila invazija, in dejal, da ohranjanje poslovanja v Rusiji "ni več vzdržno, niti ni v skladu z McDonald'sovimi vrednotami". Vrata svojih poslovalnic je podjetje zaprlo marca, a je še naprej plačevalo zaposlene. Podjetje si bo prizadevalo za to, da bo kupec zaposlil delavce in jih do zaključka prodaje tudi plačeval.

"Prepričani smo, da vstop Finske in Švedske v Nato ne bo niti okrepil niti izboljšal varnostne strukture naše celine," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Prav tako je obljubil, da bodo pozorno spremljali nadaljnje dogajanje, in izrazil zaskrbljenost, glede posledic, ki jih bo odločitev Finske in Švedske imela za varnost celine.

Švedska in Finska sta blizu tega, da tudi uradno zaprosita za članstvo v zvezi Nato. Ob vojni v Ukrajini, ki je v mednarodni skupnosti poglobila razkorak med Zahodom in Rusijo, spremembe v dolgoletnih politikah Švedske in Finske prinašajo še več sprememb v mednarodnem političnem redu. Kaj bi vstop Finske in Švedske v Nato pomenil za varnost teh dveh nordijskih držav in kaj za zvezo Nato? O tem v N1 STUDIO z doc. dr. Jeleno Juvan s Katedre za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Francoski avtomobilski proizvajalec Renault je napovedal, da bo prodal svoje premoženje v Rusiji. Po začetku invazije na Ukrajino je namreč uradno zapustil državo. Renaultovo premoženje je ocenjeno na 2,2 milijarde evrov. S prodajo se je vodstvo strinjalo soglasno. "Sprejeli smo težko, a nujno odločitev, ki je odgovorna do 45.000 zaposlenih v našem ruskem podjetju," je sporočilo podjetje.

Prodali bodo tudi svoj večinski delež v ruskem avtomobilskem proizvajalcu Avtovaz. Pogodba je sestavljena tako, da bo podjetje svoj delež lahko odkupilo v prihodnjih šestih letih, piše CNN.

Župan Moskve Sergej Sobjanin je sporočil, da se je mesto odločilo kupiti tovarno. Napovedal je, da bodo obnovili proizvodnjo osebnih avtomobilov, ki bodo nosili ime zgodovinske znamke Moskvich. "Večino ekipe, ki dela neposredno v tovarni in z njenimi podizvajalci, bomo poskušali ohraniti," je sporočil.

Rubelj je dosegel najvišjo raven v zadnjih petih letih: en dolar je trenutno vreden 64 rubljev, en evro pa 67 rubljev. Rubelj je letos najbolj uspešna valuta na svetu, poroča Reuters. To je posledica nadzora kapitala, ki ga je Rusija uvedla konec februarja, da bi zaščitila svoje finance.

Vrednost rublja je po začetku ruske invazije na Ukrajino močno padla. Vrednost valute se je začela dvigovati po tem, ko je Rusija določila, da bo ruski plin mogoče plačevati le še v rubljih. Konec marca se je tako rubelj vrnil na predvojno vrednost. 22. februarjem (dva dneva pred začetkom invazije) je bil en dolar vreden 80 rubljev, v začetku marca je zaradi sankcij vrednost padla - en dolar je bil takrat vreden 140 rubljev. Nato se je 31. marca vrednost vrnila na predvojno raven.

Rusija je valuto okrepila z dvigom obrestnih mer in nadzorom kapitala, kar pomeni, da prebivalci rublja ne morejo menjati za druge valute. Rast je spodbudila še napoved Kremlja, da bodo evropski uvozniki plin plačevali v rubljih. Kitajska in Indija pa sta kupili večjo količino ruskega plina, smo poročali konec marca.

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je prepričan, da bo šesti paket sankcij proti Rusiji pripravljen v naslednjih dneh. Pred srečanjem zunanjih ministrov v Bruslju je rekel, da gre za pomemben paket, a je treba še opraviti razpravo. Tarča sankcij bi bil po njegovih besedah celoten ruski vojaški kompleks.

Estonska zunanja ministrica Eva-Maria Liimets pa je rekla, da članice čaka pomembna razprava. Upa, da bodo države v pogovorih napredovale, da bo sveženj sprejet in da bo vanj vključena tudi nafta. Po poročanju CNN je ministrica rekla še, da je treba še naprej pomagati Ukrajini in ji namenjati humanitarno ter vojaško pomoč.

V Helsinkih se je začelo zasedanje parlamenta, ki bi lahko trajalo več dni, potem ko sta predsednik Sauli Niinisto in predsednica vlade Sanna Marin v nedeljo predstavila predlog za članstvo. "Naše varnostno okolje se je temeljito spremenilo. Edina država, ki ogroža evropsko varnost in sedaj odkrito vodi agresivno vojno, je Rusija," je v parlamentu povedala Marin.

Velika večina od 200 finskih poslancev sicer podpira odločitev o vstopu v Nato, predsednik parlamenta Matti Vanhanen pa dodaja, da je bilo vloženih več kot 150 prošenj za besedo in posledično glasovanja o vstopu danes ni pričakovati.

Tudi javno mnenje je močno naklonjeno članstvu. Po zadnjih anketah se je namreč število Fincev, ki se želijo pridružiti zavezništvu, povečalo na več kot tri četrtine, kar je skoraj trikrat več kot pred začetkom vojne v Ukrajini.

Ukrajina poroča o novem raketnem napadu na mesto Odesa na črnomorski obali. "V raketnem napadu na Odeso je bila poškodovana turistična infrastruktura, uničene so stavbe, izbruhnil je požar," je sporočila mestna uprava. Rusija je, tako navedbe povzema CNN, ciljala tudi na močno poškodovani most čez reko Dnester, južno od Odese. V napadu sta bili poškodovani dve osebi. 

V minulem tednu sta bila v napadih na Odeso poškodovana dva hotela in nakupovalno središče.

Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju poudaril, da bodo storili vse, da bi dosegli dogovor o novem paketu sankcij proti Rusiji. Do Madžarske, ki blokira sprejetje sankcij, je bil najbolj kritičen litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis, drugi so bili bolj razumevajoči.

"Zagotovo bomo govorili o tem in naredili vse, kar lahko, da bi odblokirali ta položaj. Ne morem obljubiti, da se bo to zgodilo, ker so stališča precej trdna. Mislim, da razumemo poseben položaj določenih držav članic," je ob prihodu na zasedanje glede sprejemanja sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino povedal Borrell.